»Bratje in sestre v Gospodu«, Liahona, sept. 2023.
Bratje in sestre v Gospodu
»Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina« in dal nam je drug drugega.
Kristus obudi od mrtvih sina vdove iz mesta Nain.
Na poti iz Kafarnauma se je naš Odrešenik odpravil v mesto, imenovano Nain. Blizu mestnih vrat je zagledal pogrebni sprevod. Vdova je zaradi prezgodnje smrti edinega otroka ostala brez sredstev za preživetje.
»Ko jo je Gospod zagledal, se mu je zasmilila in ji je rekel: ‘Ne jokaj!’
Pristopil je in se dotaknil nosil. Tisti, ki so nosili, so se ustavili in rekel je: ‘Mladenič, rečem ti: Vstani!’«
Ko je mladenič vstal in začel govoriti, ga je Jezus »dal njegovi materi« (gl. Luka 7:11–15, poudarek dodan).
Naš Odrešenik je ves čas svojega služenja, bodisi enemu ali devetindevetdesetim ljudem,1 popolnoma poosebljal sočutje, vero, upanje, dobrotljivost, ljubezen, odpuščanje, usmiljenje in služenje.2 Vsakega od nas vabi »pridi in hodi za menoj« (Luka 18:22) in naj postanemo, »prav kakršen sem sam« (3 Nefi 27:27).3
»Prav kakršen sem sam«
Da bi sledili Odrešenikovemu popolnemu zgledu in postali takšni, kot je on, sprejmemo njegovo povabilo, da hodimo z njim po njegovi poti zavez (gl. Mojzes 6:34). Pot zavez včasih prepoznamo po uredbah odrešitve in povzdignjenja, s katerimi je označena – krst in potrditev, da prejmemo dar Svetega Duha in postanemo člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, posvetitev v Melkizedekovo duhovništvo (za brate), obdaritev v Gospodovi hiši (za vsakega od nas kot posameznika) in tempeljsko pečatenje.
Uredba, ki je potrebna za odrešitev in povzdignjenje, je sveto dejanje, ki ga opravi nekdo z duhovniškim polnomočjem, in nas uči o zavezi, s katero je povezana uredba. Prav tako si uredbo za odrešitev in povzdignjenje lahko predstavljamo kot vidno dejanje, ki v naše življenje z zavezo prinaša zavezujoč odnos z Bogom in njegovim svetim Sinom.
Vsak od nas kot ljubljeni Božji sin ali hči sklene svoje svete zaveze z Bogom. To storimo kot posameznik, v svojem imenu, vsak posebej. Ta zavezna povezanost z Bogom daje vsakemu od nas moč, upanje in obljubo. Te zaveze lahko spremenijo našo naravo, posvetijo naše želje in dejanja ter nam pomagajo odložiti naravnega moškega ali naravno žensko, ko se prepustimo, da nas pritegne Sveti Duh. Z zavezo in zaradi odkupne daritve Jezusa Kristusa lahko vsak do nas postane Božji otrok – »ubogljiv, krotak, ponižen, potrpežljiv, navdan z ljubeznijo« (Mozija 3:19).
Skupno služenje z zavezo
»Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina« (Janez 3:16) – in dal nam je drug drugega. Pripadnost zavezi – povezava z Bogom in drug z drugim po zavezi – nas vabi, da uresničimo svojo božansko identiteto in namen, tako da se sporazumevamo z nebesi ter se povezujemo in ustvarjamo skupnosti svetih, ko ljubimo in služimo drug drugemu in ljudem okoli nas. Ko Bog zagotavlja priložnosti za predanost in pripadnost zavezam, ne gleda na osebo. Vsakemu od nas, ženskam in moškim, poročenim ali neporočenim, ne glede na naše ozadje in okoliščine, kliče, naj pridemo k njemu in drug k drugemu z zavezo.
Ko po zavezi pripadamo Gospodu, po zavezi pripadamo tudi drug drugemu. Ko ljubimo Gospoda in sodelujemo, se posvetujemo in služimo drug drugemu, se dogajajo izjemne stvari. Služenje po zavezah krepi naše vezi z Gospodom in drug z drugim. To zajema tudi naše osebne odnose z nebeškim Očetom, družino, cerkvenim občestvom, skupnostjo in družinskimi rodovi. Ko živimo po svojih zavezah, izgubimo svoj egocentrični jaz in najdemo svoj najboljši, v Kristusa usmerjeni jaz.
Božji božanski načrt sreče
Predsednik Russell M. Nelson je rekel, da so v Božjem božanskem načrtu sreče »nebesa /…/ ravno tako odprta ženskam, ki so obdarjene z Božjo močjo, ki izvira iz njihovih duhovniških zavez, kot so odprta moškim, ki imajo duhovništvo«.4
Sestra Camille N. Johnson, generalna predsednica Društva za pomoč, je izpostavila: »Pravico do dostopa do duhovniške moči imamo na podlagi osebne vrednosti.«5 Navajala je predsednika Nelsona in rekla: »Potrebujemo ženske, ki vedo, kako do moči, ki jo Bog daje na razpolago tistim, ki spolnjujejo zaveze.«6 Predsednica Johnson je učila, da tisti, ki spolnjujejo zaveze in živijo z vero, ponižnostjo in marljivostjo, prejmejo vodstvo, navdih, darove Duha, razodetje in »pomoč in moč, da postanejo bolj kakor Jezus Kristus in nebeški Oče.«7 Ko vsak od nas v sodelovanju z Gospodom in drug z drugim ponudi svoje edinstvene darove, ustvarjamo »eno telo« (1 Korinčanom 12:13).
V Božjem načrtu so matere in očetje družabniki in pomočniki. Kot enakovredni partnerji si pomagamo v ljubezni in pravičnosti, da negujemo in skrbimo drug za drugega in za svoje družine. Čiste misli in vedenje so predpogoj za razodetje in navdih, ki ju ženske in moški potrebujejo. Očetje in možje naj v svojih domovih vodijo z ljubeznivostjo in krotkostjo in z nehlinjeno ljubeznijo – s pravičnimi lastnostmi, ki jih moški in ženske potrebujemo v vseh naših odnosih.8
Nebesa jočejo, kadar v katerem koli odnosu moški ali ženske zlorabljajo, gospodujejo ali uporabljajo prisilo v kakršnikoli obliki. Prigovarjanje, veliko potrpljenje, prijaznost in čisto spoznanje so krščanske vrline, za katere si prizadeva vsak od nas – ne glede na to, ali smo poročeni, samski, ovdoveli ali ločeni (gl. Nauk in zaveze 121:41–42). To pa zato, ker je naš položaj pred Gospodom in v njegovi Cerkvi odvisen od našega osebnega značaja in pravičnosti pri spolnjevanju zavez.
Posvetovanje na svètih
V istem duhu se v Gospodovi Cerkvi posvetujemo na svetih, ko skupaj služimo. Na naših svetih voditelji prosijo za vpoglede in zamisli vseh. Hvaležen sem za vsako od izjemnih žensk in moških, s katerimi imam privilegij, da lahko bok ob boku služim v izvršnih svetih Cerkve. Te plemenite sestre in bratje pomagajo zbirati Izrael z misijonarskim služenjem, pripravljajo nas na srečanje z Bogom z duhovniškim in družinskim služenjem, združujejo družine za večnost s služenjem pri tempeljskem delu in družinski zgodovini ter služijo ljudem v stiski s pomočjo in pri samostojnosti.
V vsakem primeru sprejemamo boljše odločitve in dosegamo večje uspehe v služenju Gospodu, če cenimo doprinos drug drugega in sodelujemo kot bratje in sestre v Gospodovem delu.
Podobno sem hvaležen, da so v naših kolih in oddelkih bratje in sestre – voditelji in člani – združeni v delu odrešenja in povzdignjenja. Po vsej Cerkvi pod vodstvom predanih misijonskih voditeljev so v svetih za vodenje misijonov kot voditelji usposabljanja starešine in sestre, ki usposabljajo in vodijo naše misijonarje, pri čemer sta delo in odgovornost vsakega od njih cenjena in pomembna. V vojski ZDA kaplani svetih iz poslednjih dni, častniki in častnice, ki jih je potrdila Cerkev, blagoslavljajo tiste, ki služijo v različnih vejah vojske.9 Pri skrbnem služenju naši mladeniči in mladenke prejmejo priložnost za služenje in jih potrebujemo. Pri služenju smo vsi združeni.
Božje priče smo tudi tako, da služimo kot priče pri uredbah obnovljenega evangelija. Sestre in bratje so priče pri krstih, tako za žive kot za umrle. Bratje in sestre so priče pri nadaljnjih uredbah v Gospodovi hiši. Tam sestre pod ključi predsednika templja opravljajo svete uredbe za sestre in bratje opravljajo svete uredbe za brate.
Predsednik Dallin H. Oaks, prvi svetovalec v Prvem predsedstvu, je dejal, da v Božjem božanskem načrtu sreče »duhovniška moč blagoslavlja vse nas. Duhovniški ključi vodijo tako ženske kot moške, duhovniške uredbe in duhovniško polnomočje pa se nanašajo tako na ženske kot na moške. /…/ Kdor deluje v službi ali poklicu, ki ga je prejel od nekoga, ki ima duhovniške ključe, izvaja duhovniško polnomočje, ko opravlja dolžnosti, ki so mu dodeljene.«10
Dvignite se nad svet
Ko si prizadevamo, da bi bili eno, prav kakor je Jezus Kristus eno z Očetom (Janez 17:21), si moramo obleči Gospoda Jezusa Kristusa (Rimljanom 13:14).
Ko se milost za milostjo učimo in privzemamo lastnosti Jezusa Kristusa – da bi bolj polno ljubili, lažje odpuščali, manj zlahka sodili, bolj voljno služili in se žrtvovali, globlje in pogosteje izkazovali sočutje – smo lahko posvečeni.
Zaupajmo Kristusovemu nauku in zgledu, veselimo se resnice in postajajmo Gospodovi ponižni privrženci (gl. 2 Nefi 28:14) vsak od nas posamezno in kot bratje in sestre v Gospodu.11