Pridi in hodi za menoj

2 Korinčanom 7

Kako nam pobožna žalost pomaga, da se pokesamo?

Jezus objame moškega

Foto: Mark Mabry

Apostol Pavel je učil: »Kajti žalost, ki je v skladu z Bogom, povzroči spreobrnitev, /…/ ki pelje v rešitev, svetna žalost pa povzroči smrt« (2 Korinčanom 7:10). Kadar grešimo, morda čutimo svetno žalost, sram in malodušje. A ko se obrnemo k Odrešeniku in se pokesamo, ga povabimo, da spremeni naše srce in našo žalost spremeni v radost (gl. Alma 36:18–20).

Pobožna žalost in pravo kesanje

Ko čutimo pobožno žalost, prepoznamo svoje pomanjkljivosti in želimo delati bolje. Čutimo upanje za prihodnost – in čutimo Odrešenikovo ljubezen do nas.

Med proučevanjem 2. pisma Korinčanom 7 razmislite o naslednjih vprašanjih:

• Kaj pomeni, da se užalostimo do kesanja? (9. verz)

• Kaj naredimo, ko čutimo pobožno žalost? (Gl. 10.–11. verz.)

Svetna žalost v primerjavi s pobožno žalostjo

»Svetna žalost nas potolče, ugasne upanje in nas prepričuje, naj se še bolj vdamo skušnjavam.

Pobožna žalost vodi v spreobrnitev in spremembo v srcu. Povzroči, da zasovražimo greh in vzljubimo dobroto. Spodbudi nas, da vstanemo in hodimo v luči Kristusove ljubezni. Namen resničnega kesanja je preobrazba, ne pa mučenje ali trpljenje. Res je, srčno obžalovanje in resnična skesanost zaradi neposlušnosti sta pogosto boleča. Vendar sta pomembna koraka v svetem postopku kesanja. Če pa krivda vodi zgolj v odpor oziroma nam preprečuje, da bi spet vstali, to naše kesanje bolj zavira kot pa spodbuja.«

Starešina Dieter F. Uchtdorf iz zbora dvanajstih apostolov, »Sedaj zmorete!«, generalna konferenca, apr. 2013.

Pogovor

Preberite Nauk in zaveze 18:9–13. Kaj si Odrešenik misli o nas kljub našim pomanjkljivostim? Kako lahko spremenimo svoje mnenje o sebi, da se bo ujemalo z njegovim?