»Končno sem razumel, kaj pomeni, da me Bog ljubi«, Liahona, sep. 2023.
mladi odrasli
Končno sem razumel, kaj pomeni, da me Bog ljubi
Spregledal sem moč poznavanja svoje božanske identitete.
Ilustracije: Alecia Schubert
Ko sem bil mlad, se je moja družina preselila z Madžarske v Nemčijo. Bil sem navdušen nad selitvijo, vendar se je izkazalo, da je bilo to najtežjih devet let v mojem življenju.
Težko sem se naučil nemščine in vedno sem bil precej rahločuten, zato sem bil tarča ustrahovanja. Moja samopodoba je zelo padla. Sčasoma sem dobil občutek, da me nihče ne mara, in malo upanja za prihodnost. Spraševal sem se, ali bi bilo na svetu bolje brez mene, in včasih sem razmišljal celo o samomoru.
Toda nekako sem skozi vse trpljenje vedel, da mi je bilo življenje dano z razlogom, čeprav nisem popolnoma razumel, zakaj. Vedel sem, da lahko najdem Odrešenikovo luč tudi v najtemnejših časih (gl. Eter 12:4). Ko se je zdelo, da se svet obrača proti meni, sem vedel, kje ga lahko najdem in kaj lahko stori zame, če ga iščem v svetih spisih in z molitvijo in se po svojih najboljših močeh trudim biti njegov učenec. Resnično je bilo življenje po njegovem evangeliju tisto, ki mi je dajalo nekakšen mir in mi pomagalo vztrajati v tistem strašnem času.
Resnica, ki sem jo izgubil izpred oči
Sčasoma smo se z družino preselili nazaj na Madžarsko. Končal sem srednjo šolo, in čeprav je bilo dni ustrahovanja konec, mi je še vedno primanjkovalo samospoštovanja. Posledice tako slabega ravnanja z mano so me resnično prizadele in včasih sem še vedno dvomil o svoji lastni vrednosti.
Kot mlad odrasel fant pa sem si resnično želel biti samozavesten pri sprejemanju pomembnih življenjskih odločitev in odločanju o tem, kaj želim v življenju doseči.
Medtem ko sem se spopadal s tem, sem začutil navdih, da se udeležim konference za mlade samske odrasle v vzhodni Evropi. V življenju sem potreboval duhovno vodstvo, ki bi mi pomagalo poglobiti razumevanje o lastni vrednosti, in molil sem, da bi tam našel odgovore.
Nekega večera na konferenci sem dobil kurjo kožo, ko je govornik na ognjišču začel govoriti o tem, kako so ga v otroštvu ustrahovali. Spregovoril je o tem, kako se je nekoč počutil ničvrednega in nevidnega. Takoj sem začel jokati.
Opisal je prav to, kar sem doživljal tudi sam.
Govornik je nadaljeval in nam zaupal resnico, ki se je je držal med svojimi izzivi – resnico, ki sem jo izgubil izpred oči:
»Sem Božji otrok.«
Sprejemanje moje božanske identitete
Ko se je ognjišče končalo, so mi po obrazu še vedno tekle solze. Govornik je to opazil in je prišel in me objel. Povedal mi je, da običajno ne pride osebno govorit na ognjišča, vendar je čutil navdih, da mora nekdo neposredno slišati njegovo sporočilo.
To sem bil jaz.
Ta izkušnja mi je pokazala, kako dobro se nebeški Oče zaveda svojih otrok in da točno ve, kako naj nas doseže, da bomo lahko občutili vsaj kanček njegove popolne starševske ljubezni. Vedel je, da moram slišati sporočilo tega govornika, in me usmeril, da sem bil ob pravem času na pravem mestu.
Besedno zvezo »Sem Božji otrok« poznam že vse svoje življenje, vendar je resnica o tem šele takrat v celoti odmevala v moji duši. Resnično sem spoznal, kaj pomeni biti otrok popolnega Boga, ki nas tako zelo ljubi, da je bil pripravljen žrtvovati svojega Sina, da bi lahko ponovno živeli in bili odkupljeni od svojih grehov. Boga, ki me tako zelo ljubi, da me sicer ne more vedno obvarovati pred bolečino, je pa z mano med bolečino in mi lahko pomaga, da se dvignem nad njo, rastem iz nje in se vrnem k njemu.
Ljubi me zdaj in neskončno me je ljubil v letih ustrahovanja, ko sem imel občutek, da me nihče drug ne ljubi. Zdaj vem, da sem se odločil nadaljevati, ker sem globoko v sebi poznal to resnico.
Predsednik Russell M. Nelson je pred kratkim učil o moči poznavanja naše božanske identitete. Rekel je: »Moji dragi prijatelji, vi ste dobesedno duhovni Božji otroci. /…/ Toda ali se vam je ta večna resnica vtisnila v vaše srce? /…/
Naj ne bo pomote: Vaš potencial je božanski. Če ga boste prizadevno iskali, vam bo Bog dal vpogled v to, kdo lahko postanete.«1
Zdaj, ko se zalotim, da podvomim o svoji vrednosti, se vedno spomnim na dejstvo, da sem Božji otrok in da je moje življenje njegov dar.
Zapomnite si, da ste Božji otrok. In nikoli ne pozabite na trajno, življenje spreminjajočo in izjemno duhovno moč, ki izhaja iz sprejemanja te resnice.
Avtor živi v Szegediju na Madžarskem.