»Po travmi: razvijanje odpornost in sprejemanje zdravljenja«, Liahona, sept. 2023.
Po travmi: razvijanje odpornosti in sprejemanje zdravljenja
Do ozdravitve pride, ko poiščemo Odrešenikovo pomoč in gradimo čustveno samostojnost.
Večina ljudi v življenju doživi vsaj en travmatičen dogodek. To smo opazili v svojem osebnem in poklicnem življenju. Kaj povzroča travmo? Težka izkušnja, denimo prometna nesreča, izguba službe, vojna, fizična zloraba, spolni napad, hudo ustrahovanje, izguba ljubljene osebe in drugo.
Travma je boleča in včasih se vam zdi, da ne morete najti olajšanja. A pomembno je vedeti, da lahko bolečina popusti in da boste spet našli mir, ko se boste zanesli na nebeškega Očeta in svojega Odrešenika, Jezusa Kristusa.
Nebeški Oče dopušča, da doživljamo težave. Četudi teh izkušenj ne določi vnaprej, ustvarja ali odobrava, lahko pomaga, da se bo vse izšlo v naše dobro, če bomo zaupali v Gospoda (Nauk in zaveze 90:24, gl. tudi 2 Nefi 32:9).
Ugotovili smo, da je obračanje k nebeškemu Očetu in Odrešeniku po podporo ključnega pomena v procesu zdravljenja. S svojim mirom nas ozdravljata čustveno in duhovno. Vemo, da lahko v njuni ljubezni in sočutju najdete moč za ozdravljenje. Našli smo tudi nekaj tehnik za razvijanje osebnih vrlin in za pot do ozdravitve.
Vsakdo travmatične dogodke doživlja drugače. Pravzaprav lahko nekateri določen dogodek doživijo kot travmatičen, medtem ko se drugi morda le neprijetno počutijo. Zato si zapomnite, da ne smete primerjati svoje izkušnje z izkušnjami drugih ali svoje izkušnje uporabljati kot standardno izkušnjo.
Različno odzivanje na dogodke
Sam in Lucy sta šla skupaj na izlet, voznik vozila, v katerem sta bila, pa je zaspal in zapeljal s ceste. Zaradi tega se je vozilo večkrat prevrnilo. Sam ni bil hudo poškodovan in sprva se je zdelo, da dogodek nanj ni kaj dosti vplival. Bil je ob Lucy in jo je tolažil, saj so ji morali zlomljeno roko dati v mavec.
Nekaj tednov pozneje, ko se je ponudila priložnost, da bi Sam spet potoval, ga je ob misli na dolge ure na cesti zajela panika.
Sam je doživljal čustvene posledice travmatične izkušnje. Okleval je, ali bi s kom govoril o tem. Ko pa se je pogovarjal z Lucy, je ugotovil, da je bila tudi ona že v prometni nesreči in je vedela, kako se počuti. Pogovarjala sta se o tem, kaj se je Lucy naučila iz svoje prejšnje izkušnje, ko je udejanjala svojo vero v Jezusa Kristusa, molila za usmeritev in izkoristila svetovanje, ko se je spopadala s težavami.
Jezus Kristus je vir upanja in ozdravljenja
Ne glede na našo travmo nas Odrešenik Jezus Kristus lahko ozdravi. Zaradi Odrešenikove neskončne odkupne daritve ter njegovega sočutja in usmiljenja lahko ozdravi vse rane, ki jih doživljamo v tem zemeljskem življenju, ne glede na to, ali do ozdravitve pride v tem ali naslednjem življenju. Včasih traja dlje, kot pričakujemo ali si želimo – celo z Odrešenikovo božansko podporo. A Odrešenik nas zmore ozdraviti (gl. 3 Nefi 17:7).
Starešina Dieter F. Uchtdorf iz zbora dvanajstih apostolov je učil: »Božja luč zares obstaja. Na voljo je vsem! Vsemu vliva življenje. Ima moč, da ublaži pekočo bolečino najgloblje rane.«1
Nihče ne pozna našega trpljenja tako dobro kot nebeški Oče in Odrešenik. Gospod se je »spustil pod vse stvari, tako da je doumel vse stvari, da bi lahko bil v vseh in po vseh stvareh« (Nauk in zaveze 88:6). Sestra Amy A. Wright, prva svetovalka v generalnem predsedstvu Osnovne, je učila:
»[V]si imamo v življenju nekaj, kar je strto, kar mora biti izboljšano, popravljeno oziroma ozdravljeno. Ko se obrnemo k Odrešeniku, ko svoje srce in misli uskladimo z njim, ko se pokesamo, pride k nam ‘s krili ozdravljenja’ [2 Nefi 25:13], nas ljubeče objame in reče: »Dobro je. /…/ To lahko skupaj popraviva!’
Pričujem, da v vašem življenju ni nič tako strtega, da bi bilo preveč za zdravilno, odkupitveno in krepilno moč Jezusa Kristusa.«2
Primere zdravljenja in načinov zdravljenja najdemo v svetih spisih – in v življenju naših družinskih članov, prijateljev in prednikov. Kako so bili vaši predniki odporni?3
Naša večna identiteta
Ko je bil Julio star 13 let, ga je spolno zlorabil stric. Sčasoma se je začel odmikati od svoje družine in se osamil. Včasih je deloval, kot da se ni nič zgodilo, občasno pa so ga preplavila čustva. Vedno je bil sposoben obvladovati življenje – celo občutiti močno srečo, denimo ob rojstvu sina. Počuti pa se tudi strt. Njegov sin se zdaj približuje starosti, ko je bil Julio zlorabljen, in medtem ko Julio razmišlja o morebitnih izkušnjah svojega sina, se spopada z mislimi in občutki o lastni vrednosti in večni identiteti.
Čeprav je travma del naše izkušnje smrtnika, ni naša večna identiteta. Naša večna identiteta je, da smo Božji otrok. Predsednik Russell M. Nelson je učil:
»Kdo ste?
V prvi vrsti ste Božji otrok.
Drugič, kot član Cerkve ste otrok zaveze. In tretjič, ste učenec Jezusa Kristusa.«4
Poleg tega travma nikoli ni odraz naše vrednosti ali da smo vredni. Sestra Joy D. Jones, nekdanja generalna predsednica Osnovne, je ta dva pojma pojasnila, ko je učila:
»Duhovna vrednost pomeni, da se cenimo, kot nas ceni nebeški Oče. /…/
Vredni postanemo s poslušnostjo. Če grešimo, smo manj vredni, vendar nikoli nismo ničvredni!«5
Zloraba, ki jo je Julio doživel pri svojem stricu, ni spremenila njegove vrednosti in da bi bil manj vreden. Ni grešil, temveč je nekdo grešil nad njim. Ko ste zlorabljeni, se je včasih težko spomniti svoje vrednosti in da ste vredni. Zapomnite si, da niste grešili, da se vaša vrednost ni nikoli zmanjšala in da ste vredni nadaljevati po poti zavez.
Ko je Julio začel zaupati v Gospoda, mu je Gospod pomagal spoznati, da izkušnje smrtnika ne spremenijo ljubezni, ki jo čuti naš Oče v nebesih do nas. Zdaj začenja spoznavati, da kljub temu, da so se zgodile grozne stvari, niso spremenile njegove temeljne vrednosti, večne identitete ali tega, da je vreden.
Čustvena samostojnost
Razvijanje čustvene samostojnosti vam bo pomagalo uporabljati zdrave osebne vire za spopadanje z izzivi in težkimi čustvi. Lahko razvijete odpornost, sposobnost prilagajanja na preizkušnje in obvladovanje preizkušenj – tudi travme.
Odpornost vključuje iskanje podpore in vodstva pri nebeškemu Očetu in Jezusu Kristusu, služenje drugim in sprejemanje služenja drugih, če je to potrebno in primerno.
Pri razvijanju odpornosti vam bodo pomagali naslednji ukrepi, ki jih priporočajo strokovni svetovalci:
-
vzpostavljanje stikov z drugimi,
-
izboljšanje telesnega počutja,
-
iskanje življenjskega smisla,
-
gojenje zdravih misli,
-
iskanje pomoči, ko jo potrebujete.6
1. Povežite se z drugimi
Zdravi odnosi pogosto spodbujajo zdravljenje. Povezovanje s tistimi, ki vas krepijo in spodbujajo, da se obrnete k Odrešeniku in našemu nebeškemu Očetu, je lahko tisto, kar potrebujete za popolnejše ozdravljenje.
Sam se je povezal z Lucy ter ji zaupal svoje strahove in nelagodje. Ta odnos mu je pomagal, da je postal bolj ozaveščen in odporen. Lucy mu je pomagala ugotoviti, kako se lahko čustveno in duhovno pozdravi.
Razmislite, da bi si zastavili cilje za razvoj močnejše povezave z drugimi, ki jim zaupate. Z drugimi v Cerkvi se lahko med drugim povežemo s skrbnim služenjem.
2. Poskrbite za dobro telesno počutje
Travme ne občutimo le na čustveni ravni, temveč tudi na telesni. Morda bomo občutili večjo utrujenost, razbijanje srca, glavobole ali težave z bolečinami v želodcu ali z zvijanjem. Ti telesni simptomi nam sporočajo, da je nekaj narobe in da moramo poskrbeti za svoje zdravje. Tako kot lahko naredimo nekaj, da bolje poskrbimo za svoje čustveno zdravje, lahko razmislimo tudi, kako bi po travmi poskrbeli za svoje telesno počutje.
Najprej prepoznajte telesne simptome, ki jih doživljate. Nato poskusite umiriti svoje telo tako, da se osredotočite na dih in upočasnite dihanje. Poskusite prepoznati, kako se počutite, če je vaše dihanje hitro in prekinjeno, v primerjavi s počasnim in umirjenim dihanjem.
Včasih lahko travma povzroči poškodbo, ki nas omejuje, zato počnite, kar je za vaše telo dobro. Vendar je gibanje, zlasti telesna vadba, koristno. Nekateri uživajo v sprehodu ali teku, medtem ko je za druge morda bolj koristno trdo delo na projektu.
Ne pozabite na Besedo modrosti (gl. Nauk in zaveze 89). Poskus, da bi bolečino prekrili z nekoristnim početjem ali snovmi, je podoben preprostemu »nameščanju obliža na globoko rano«.7 Pomagajte svojemu telesu obvladovati stres in bolečino, namesto da ju prekrivate.
3. Poiščite namen in smisel
Naš glavni življenjski namen je pripraviti se, da se bomo vrnili živet z nebeškim Očetom (gl. Alma 12:24). Travma lahko zamegli ta namen in nam prepreči, da bi videli, kdo smo. Iskanje določenega namena v naših vsakodnevnih dejanjih nam lahko pomaga, da se premaknemo naprej in se celo spomnimo svojega glavnega življenjskega namena. Julio je začel napredovati in iskati namen v svojih vsakodnevnih dejanjih, ko je spoznal, da želi pomagati svojemu sinu.
Iskanje smisla v travmah nam lahko pomaga videti pot naprej in prepoznati, da so naše izkušnje priložnost, da rastemo in postanemo bolj podobni Kristusu. Lažje je na primer sočustvovati s stisko drugega, če smo sami doživeli težke izkušnje.
Raziskave so pokazale, da ljudje po travmi pogosto doživijo tako imenovano »posttravmatsko rast«. Posttravmatska rast se kaže v tem, da posameznik po travmatični izkušnji najde več moči, na primer izboljšane odnose, večje spoštovanje življenja ali določenih življenjskih lastnosti ali večje zavedanje o življenjskih možnostih. Ko doživite travmatičen dogodek, raje ugotovite, kako ste zaradi te izkušnje zrasli ali lahko zrastete, kot da se osredotočate na sam travmatični dogodek.
4. Gojite zdrave misli
Travmatična izkušnja lahko vpliva na naše razmišljanje o sebi in svetu okoli nas. Po doživetju travme se nam lahko pojavijo negativne misli. Misli, kot so »šibek sem«, »nebeški Oče me nima rad« in »nevreden sem«, zmanjšujejo našo sposobnost, da bi bili odporni. Te misli bodo pogosto vplivale na naše počutje (gl. Pregovori 23:7, Nauk in zaveze 6:36).
Ko prepoznate svoje negativne misli, razmislite o nekaj zdravih, realističnih mislih, s katerimi jih lahko zamenjate, in si jih zapišite. Na te zdrave misli se spomnite, ko v mislih prepoznate negativne misli.
Če bi radi izvedeli več o tem, kako lahko to naredite, si poglejte 2. poglavje v knjižici Finding Strength in the Lord: Emotional Resilience (2021).
Lahko se obrnete tudi k molitvi, pisanju dnevnika, premišljevanju o odlomku iz svetih spisov ali govora z generalne konference (gl. Jozue 1:8) ali drugim tehnikam razmišljanja.
5. Prosite za podporo
Včasih je dobro razmisliti o pomoči, ki presega vaše lastne vire. Lucy je poiskala pomoč, zato je lahko pomagala Samu. Pomislite na ljudi – denimo družinske člane, prijatelje in oddelčne voditelje – ki bi vam lahko bili v pomoč. Zdravljenje travme je eden od trenutkov, ko boste morda morali uporabiti vse možne vire v svojem življenju.
Splošni priročnik vsebuje smernice o tem, kdaj je morda primerno poiskati pomoč pri poklicnih svetovalcih.8
Težko je, da se ne bi osredotočili na travmatični dogodek, toda ko sledimo preroškemu nasvetu, naj pozornost trdno usmerimo na Odrešenika in njegov evangelij, »se naši dvomi in strahovi razblinijo«.9 Spomnite se, da ste sin ali hči ljubečega nebeškega Očeta. Če se osredotočite na približevanje nebeškemu Očetu in uporabljate koristne vire, ki so vam na voljo, lahko Gospod pomaga, da bo vsaka travmatična izkušnja v vaše dobro.