Odločilni duhovni spomini
Ko nam pot zatemnijo osebne težave ali svetovne razmere, nad katerimi nimamo nadzora, so odločilni duhovni trenutki iz naše knjige življenja svetlikajoči se kamni, ki nam osvetljujejo pot.
Prerok Joseph Smith je osemnajst let po prvem videnju zapisal izčrpno poročilo o svoji izkušnji. Soočal se je z nasprotovanjem, preganjanjem, nadlegovanjem, grožnjami in grobimi napadi.1 Vendar je o svojem prvem videnju še vedno drzno pričeval: »Dejansko sem videl svetlobo in sredi te svetlobe sem videl dve bitji in resnično sta mi govorili; in čeprav so me sovražili in preganjali, ker sem govoril, da sem imel videnje, je bilo slednje res. /…/ [T]o sem vedel in vedel sem, da Bog to ve, in tega nisem mogel zanikati.«2
V težkih trenutkih se je v spominu vračal skoraj dve desetletji nazaj h gotovosti tega, da ga Bog ljubi, in k dogodkom, ki so utrli pot dolgo pričakovani obnovi. Ko je premišljeval o svojem duhovnem potovanju, je rekel: »Nikogar ne krivim, ker moji zgodbi ne verjame. Če ne bi izkusil, kar sem, ne bi verjel niti sam.«3
A izkušnje so bile resnične in nikdar jih ni pozabil ali zanikal in svoje pričevanje je tiho potrdil, ko je odšel v Carthage. »Grem kakor jagnje v zakol,« je dejal, »vendar sem miren kot poletno jutro; na vesti nimam žalitev ne zoper Boga ne zoper nobenega človeka.«4
Vaše odločilne duhovne izkušnje
Iz vzora preroka Josepha se lahko učimo vsi. Bog vsakemu od nas skupaj z mirnimi navodili, ki jih občasno prejemamo od Svetega Duha, močno in zelo osebno zatrjuje, da nas pozna in ljubi in da nas konkretno in odkrito blagoslavlja. Odrešenik nam potem v težkih trenutkih te spomine prikliče v misli.
Pomislite na lastno življenje. Z leti sem slišal na tisoče globokih duhovnih izkušenj svetih iz poslednjih dni z vsega sveta, ki so mi nedvomno potrdile, da Bog vsakega od nas pozna in ljubi in da si hrepeneče želi, da bi se nam razodel. Do teh izkušenj lahko pride v odločilnem času v našem življenju ali takrat, ko se dogajanja sprva zdijo nepomembna, vendar jih vselej spremlja izredno močna duhovna potrditev Božje ljubezni.
Če se teh odločilnih duhovnih izkušenj spomnimo, pademo na kolena in izjavimo kakor prerok Joseph: »Kar sem prejel, je bilo iz nebes. [T]o sem vedel in vedel sem, da Bog to ve.«5
Štirje primeri
Premišljujte o svojih odločilnih duhovnih spominih, medtem ko vam bom predstavil nekaj primerov drugih.
Pred leti je starejši kolski patriarh z dvema okvarjenima srčnima zaklopkama tedaj dr. Russella M. Nelsona rotil, naj posreduje, čeprav takrat ni bilo kirurške rešitve za drugo okvarjeno zaklopko. Dr. Nelson je v operacijo naposled privolil. Sledijo besede predsednika Nelsona:
»Potem ko smo odstranili blokado na prvi zaklopki, smo odprli drugo zaklopko. Ugotovili smo, da je nepoškodovana, toda tako zelo razširjena, da [več ne deluje pravilno]. Ko sem si zaklopko ogledoval, me je jasno prešinilo sporočilo: Zmanjšaj obvodni obroč. Sporočilo sem posredoval asistentu. ‘Tkiva zaklopke je dovolj, če obseg obvoda učinkovito zmanjšamo na normalno velikost.’
A kako? /…/ Nato sem v mislih jasno videl, kako moram šivati – kje moram narediti zavihek in kje zavihek prekriti s tkivom. /…/ Še vedno se spominjam te miselne slike – polne pikčastih črt s položaji šivov. Zaklopko sem popravil, kot sem to videl v mislih. Preizkusili smo jo in ugotovili, da smo znatno omilili poškodbo. Asistent mi je dejal: ‘To je čudež.’«6 Patriarh je živel še veliko let.
Dr. Nelson je bil voden. In vedel je, da Bog ve, da ve, da je bil voden.
S Kathy sva Beatrice Magré spoznala pred tridesetimi leti v Franciji. Beatrice mi je nedavno povedala za izkušnjo, ki je vplivala na njeno duhovno življenje kmalu po tem, ko se je kot najstnica krstila. Tole so njene besede:
»Mladi iz naše veje so z voditelji odpotovali na lacanausko plažo, uro in pol od Bordeauxja.
Eden od voditeljev se je pred vrnitvijo domov odločil, da bo z očali še zadnjič zaplaval in se pognal v valove. Ko se je ponovno prišel iz vode, očal ni bilo več. /…/ V oceanu jih je izgubil.
Brez očal ne bi mogel voziti avtomobila. Obtičali bi daleč od doma.
Neka zelo verna sestra je predlagala, naj molimo.
Zamrmrala sem, da nam molitev ne bo popolnoma nič pomagala, in nelagodno sem se pridružila skupini, da bi na glas molili, ko smo stali v temni vodi do pasu.
Ko je bila molitev končana, sem iztegnila roke, da bi vse poškropila. Ko sem z rokami prečesavala površino oceana, so mi v rokah ostala njegova očala. Dušo mi je prešinil močan občutek, da Bog naše molitve dejansko sliši in usliši.«7
Po petinštiridesetih letih se tega spominja, kakor če bi se zgodilo včeraj. Beatrice je bila blagoslovljena in je vedela, da Bog ve, da ona ve, da je bila blagoslovljena.
Izkušnji predsednika Nelson in sestre Magré sta bili zelo različni, vendar se jima je v srce vtisnil nepozabni odločilni duhovni spomin na Božjo ljubezen.
Ti odločilni dogodki se pogosto zgodijo, ko izvemo za obnovljeni evangelij ali ko z drugimi govorimo o evangeliju.
Ta slika je nastala v São Paulu v Braziliji leta 2004. Floripes Luzia Damasio iz brazilskega kola Ipatinga je bila stara 114 let. Ko je govorila o svoji spreobrnitvi, mi je povedala, da sta misijonarja v njeni vasi dala duhovniški blagoslov kritično bolnemu dojenčku, ki je čudežno preživel. Hotela je izvedeti več. Ko je molila o njunem sporočilu, ji je pričevanje Duha, ki ga ni bilo moč zanikati, potrdilo, da je Joseph Smith Božji prerok. Krstila se je, stara sto tri leta, v sto četrtem letu pa je prejela obdaritev. Vsako naslednje leto se je z avtobusom vozila štirinajst ur, da bi en teden preživela v templju. Sestra Damasio je prejela nebeško potrditev in je vedela, da Bog ve, da ona ve, da je bilo pričevanje pristno.
Sledi duhovni spomin z mojega prvega misijona v Franciji pred oseminštiridesetimi leti.
Ko sva z družabnikom hodila od vrat do vrat, sem Mormonovo knjigo pustil pri starejši ženski. Ko sva se čez približno en teden vrnila pred njeno stanovanje, je odprla vrata. Preden smo sploh izgovorili kakšno besedo, sem začutil konkretno duhovno moč. Intenzivni občutki so se nadaljevali, ko naju je sestra Alice Audubert povabila naprej in nama rekla, da je Mormonovo knjigo prebrala in da ve, da izpričuje resnico. Potem ko sva tisti dan iz njenega stanovanja odšla, sem molil: »Nebeški Oče, prosim, pomagaj mi, da tega, kar sem ravnokar čutil, ne bom nikdar pozabil.« Nikdar nisem.
V navidez običajnem trenutku sem pri vratih, podobnim na stotine drugim vratom, občutil nebeško moč. In vedel sem, da Bog ve, da vem, da se je odprlo nebeško okno.
Osebni in ki jih ni moč zanikati
Ti duhovno odločilni trenutki pridejo ob različnem času in na različne načine, kar je pri vsakem drugače.
Pomislite na svoje najljubše vzore iz svetih spisov. Tiste, ki so poslušali apostola Petra, »je do srca pretreslo«.8 Lamanka Abiš je verjela nenavadnemu očetovemu videnju.9 In v mislih sem zaslišal Enošev glas.10
Prijatelj Clayton Christensen je izkušnjo, kako je v duhu molitve bral Mormonovo knjigo, opisal takole: »Obdajal me je lep, topel, ljubeč duh /…/ in pronical v mojo dušo in me ovijal v občutek ljubezni, za katero si nisem predstavljal, da jo bom lahko čutil, [in ti občutki so se nadaljevali večer za večerom].«11
Ob takih trenutkih duhovne občutke v srcih zaznamo kot ogenj, ki nam razsvetli duha. Joseph Smith je pojasnil, da včasih prejmemo »nenadne zamisli« in včasih »čisti tok inteligence«.12
Predsednik Dallin H. Oaks je iskrenemu možu, ki je trdil, da še nikdar ni imel takšne izkušnje, svetoval: »Morda ste vedno znova dobili odgovore na molitve, a ste pričakovali, da se vam bo zgodilo neko tako veliko znamenje ali tako močan glas, da mislite, da odgovora niste dobili.«13 Sam Odrešenik je govoril o veliki veri ljudi, ki so bili »[blagoslovljeni] z ognjem in s Svetim Duhom, /…/ [a] tega niso vedeli«.14
Kako ga slišite?
Predsednika Russella M. Nelsona smo nedavno slišali reči: »Prosim vas, da globoko in pogosto premišljujete o naslednjem ključnem vprašanju: »Kako ga slišite? Prosim vas tudi, da naredite korake, da ga boste slišali bolje in pogosteje.«15 To je ponovno prosil ta dopoldan.
Slišimo ga v molitvah, doma, v svetih spisih, v hvalnicah, ko vredni vzamemo zakrament, ko izpovedujemo vero, ko služimo drugim in ko gremo s soverniki v tempelj. Duhovno odločilni trenutki pridejo, ko v duhu molitve poslušamo generalno konferenco in ko bolje spolnjujemo zapovedi. In otroci, te izkušnje so tudi za vas. Pomnite, da je Jezus »učil in služil otrokom /…/ in očetom so govorili velike in čudovite stvari«.16 Gospod je rekel:
»[To znanje] vam [je dano] po mojem Duhu /…/ in če ne bi bilo po moji moči, [ga] ne bi mogli imeti;
zatorej lahko pričujete, da ste slišali moj glas, in poznate moje besede.«17
Lahko »ga slišimo« zaradi blagoslova Odrešenikove neprimerljive odkupne daritve.
Čeprav ne moremo izbrati, kdaj bomo te odločilne trenutke prejeli, nam je pri pripravah nanje predsednik Henry B. Eyring svetoval naslednje: »Nocoj in jutri zvečer boste verjetno molili in se med premišljevanjem spraševali: Ali je Bog poslal sporočilo, ki je bilo samo zame? Ali sem v svojem življenju ali v življenju moje [družine] videl njegovo roko?«18 Nebeška okna odprejo vera, poslušnost, ponižnost in resnični namen.19
Prikaz
Na svoje duhovne spomine lahko gledate tako. Svojo pot skozi življenje usmerjamo s stalno molitvijo, odločenostjo, da bomo spolnjevali zaveze, in darom Svetega Duha. Ko nam pot zatemnijo osebne težave, dvomi ali malodušje, ali ko nas svetovne razmere, nad katerimi nimamo vpliva, pripeljejo do tega, da se sprašujemo o prihodnosti, so odločilni duhovni spomini iz naše knjige življenja kot svetlikajoči se kamni, ki nam osvetljujejo pot in nam dajejo gotovost, da nas Bog pozna, ljubi in da je poslal svojega Sina Jezusa Kristusa, da bi nam pomagal pri vrnitvi domov. In ko nekdo svoje odločilne spomine da na stran in je izgubljen ali zmeden, ga obrnemo k Odrešeniku, ko mu govorimo o svoji veri in spominih in mu s tem pomagamo, da ponovno odkrije dragocene duhovne trenutke, ki jih je nekoč cenil.
Nekatere izkušnje so tako svete, da jih varujemo v svojih duhovnih spominih in o njih ne govorimo.20
»Angeli govorijo z močjo Svetega Duha; zatorej govorijo Kristusove besede.«21
»[N]iti niso angeli prenehali služiti človeškim otrokom.
Kajti glejte, pokorni so [Kristusu], da služijo glede na /…/ njegove zapovedi, da se pokažejo tistim, ki so močne vere in trdnega mišljenja v vseh oblikah pobožnosti.«22
In »Tolažnik pa, Sveti Duh/…// vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal«.23
Za svoje svete spomine bodite hvaležni. Verjemite jim. Zapišite jih. Povejte jih svoji družini. Zaupajte, da vam jih pošiljata nebeški Oče in njegov ljubi Sin.24 Naj vašim dvomom prinesejo potrpežljivost in vašim težavam razumevanje.25 Obljubljam vam, da boste odločilnih duhovnih dogodkov v življenju imeli še več, če jih boste z veseljem priznali in skrbno varovali. Nebeški Oče vas pozna in vas ima rad!
Jezus je Kristus, njegov evangelij je bil obnovljen in če bomo ostali zvesti, pričujem, da bomo za vedno njegovi, v imenu Jezusa Kristusa, amen.