Hozana in aleluja – Živi Jezus Kristus: Srce obnove in velike noči
V tem obdobju hozane in aleluje zapojte alelujo – kajti Gospod bo vladal na veke vekov!
Dragi bratje in sestre, v tem času obnove, ki je v teku, s hozano in alelujo slavimo živega Jezusa Kristusa. Odrešenik nam s popolno ljubeznijo zatrjuje: »Da bi imeli mir v meni. Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni: jaz sem svet premagal.«1
Ko sva se pred nekaj leti s sestro Gong sestala z neko prisrčno družino, je njihova mala hči Ivy sramežljivo izvlekla svoj kovček za violino. Iz njega je potegnila lok, ga napela in premazala s kolofonijo. Potem ga je položila nazaj v kovček, se priklonila in sedla. Novinka nam je preprosto pokazala vse, kar je o violini vedela. Ivy zdaj, leta kasneje, lepo igra violino.
V tem obdobju smrtnega življenja smo vsi malce podobni Ivy in njeni violini. Začnemo na začetku. Z vajo in vztrajnostjo napredujemo in se izboljšujemo. Sčasoma nam moralna svobodna volja in zemeljske izkušnje pomagajo, da postanemo bolj podobni Odrešeniku, ko delamo z njim v njegovem vinogradu2 in sledimo njegovi poti zavez.
Obletnice, vključno s to dvestoletnico, osvetlijo vzorce obnove.3 Ko praznujemo obnovo evangelija Jezusa Kristusa, ki je v teku, se pripravljamo tudi na veliko noč. Pri obeh se radostimo vrnitve Jezusa Kristusa. On živi – ne samo tedaj, ampak zdaj; ne samo za nekatere, ampak za vse. Prišel je in prihaja, da ozdravi vse, ki so strtega srca, da reši ujetnike, slepim povrne vid in osvobodi tiste, ki so zatirani.4 To je vsakega od nas. Njegove obljube veljajo ne glede na našo preteklost, našo sedanjost oziroma skrbi glede naše prihodnosti.
Jutri je cvetna nedelja. Palmove veje so po tradiciji sveti simbol, s katerim izrazimo radost v Gospodu, kot v Jezusovem slavnostnem prihodu v Jeruzalem, kjer je veliko ljudi, /…/ vzelo »palmove veje« in so »mu šli naproti« 5. (Morda vas bo zanimalo, da ta izvirna slika Harryja Andersona visi v pisarni predsednika Russella M. Nelsona, tik za njegovo mizo.) V knjigi Razodetij tisti, ki hvalijo Boga in Jagnje, to počnejo »ogrnjeni v bela oblačila, v rokah pa [držijo] palmove veje« 6. V posvetilni molitvi kirtlandskega templja so palmove veje omenjene hkrati z oblačili pravičnosti in kronami slave.7
Seveda pomen cvetne nedelje presega množice, ki s palmovimi vejami pozdravljajo Jezusa. Jezus je na cvetno nedeljo prišel v Jeruzalem na način, ki so ga verniki prepoznali kot izpolnitev obljube. Gospod je, kot sta Zaharija8 in psalmist preroško napovedala, v Jeruzalem prijezdil na osličku, medtem ko so množice, ki so se tega zavedale, vzklikale: »Hozana na višavah!«9 Hozana pomeni »reši zdaj«10. Kot tedaj se tudi zdaj radostimo: »Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu.«11
Teden po cvetni nedelji je velikonočna nedelja. Predsednik Russell M. Nelson uči, da je Jezus Kristus »prišel odplačat dolg, ki ga ni imel, ker smo mi imeli dolg, ki ga nismo mogli odplačati«12. Zaradi Kristusove odkupne daritve bodo namreč vsi Božji otroci »lahko [odrešeni] s poslušnostjo evangelijskim zakonom in uredbam«13. Za veliko noč pojemo alelujo. Aleluja pomeni »hvali Gospoda Jehovo«14. Napev Aleluja v Händlovem delu Mesija je priljubljeno velikonočno oznanilo, da je on »Kralj kraljev in Gospod gospodov«15.
Sveti dogodki med cvetno in velikonočno nedeljo so zgodba o hozani in aleluji. Hozana je naša prošnja Bogu, naj nas reši. Aleluja izraža hvalo Gospodu za upanje na odrešitev in povzdignjenje. V hozani in aleluji prepoznamo živega Jezusa Kristusa kot srce velike noči in obnove poslednjih dni.
Obnova poslednjih dni se začne s teofanijo, ko sta se Bog Oče in njegov Sin Jezus Kristus dejansko prikazala mlademu preroku Josephu Smithu. Prerok Joseph je rekel: »Če bi lahko pet minut zrli v nebesa, bi vedeli več, kot bi vedeli, če bi prebrali vse, kar je bilo kdaj napisanega na to témo.«16 Ker so se nebesa spet odprla, vemo in »verjamemo v Boga, večnega Očeta, in njegovega Sina, Jezusa Kristusa, in v Svetega Duha«17 – Božjo trojico.
V prvih dneh obnove se je 3. aprila 1836, na velikonočno nedeljo, potem ko je bil posvečen kirtlandski tempelj, prikazal živi Jezus Kristus. Tisti, ki so ga videli tam, so o njem pričevali s komplementarnimi nasprotji ognja in vode: »Njegove oči so bile kot ognjeni plamen, njegovi lasje so bili beli kot novozapadli sneg; njegovo obličje je žarelo bolj kot sijaj sonca in njegov glas je bil kot glas šumenja velikih voda, in sicer glas Jehova.«18
Ob tisti priložnosti je Odrešenik izjavil: »Jaz sem prvi in zadnji; jaz sem ta, ki živi, jaz sem ta, ki je bil umorjen; jaz sem vaš zagovornik pri Očetu.«19 Ponovno komplementarna nasprotja – prvi in zadnji, živi in umorjeni. On je Alfa in Omega, začetek in konec,20 voditelj in dopolnitelj naše vere21.
Po tem ko se je prikazal Jezus Kristus, so prišli tudi Mojzes, Elias in Elija. Ti veliki starodavni preroki so po Božjih navodilih obnovili duhovniške ključe in polnomočje. Tako so v njegovi obnovljeni Cerkvi »poverjeni ključi tega razdobja«22 za blagoslov vseh Božjih otrok.
Elijev prihod v kirtlandski tempelj je prav tako izpolnil Malahijevo starozavezno prerokbo, da se bo Elija vrnil, »preden bo prišel véliki in strašni Gospodov dan«23. Tako je Elijevo prikazovanje sovpadalo, čeprav ne po naključju, s praznovanjem pashe pri Judih, ki po tradiciji spoštljivo pričakujejo Elijevo vrnitev.
Številne verne judovske družine ob pashi Eliju pripravijo prostor za mizo. Številni napolnijo čašo do roba, da ga povabijo in mu izrečejo dobrodošlico. Nekateri pa med tradicionalnim pashalnim obedom pošljejo otroka k vratom, ki jih včasih pustijo priprta, da pogleda, ali Elija zunaj čaka, da ga povabi noter.24
Da bi se izpolnila prerokba in kot del obljubljene obnove vseh stvari25 je na veliko noč in na začetku pashe prišel Elija. Prinesel je polnomočje za pečatenje, ki združi družine na zemlji in v nebesih. Moroni je preroka Josepha učil, da bo Elija »v srca otrok /…/ položil obljube, dane očetom, in srca otrok se bodo obrnila k njihovim očetom«. Moroni je nadaljeval: »Če ne bi bilo tako, bi bila ob [Gospodovem] prihodu vsa zemlja povsem razdejana.«26 Elijev duh, odraz Svetega Duha, nas približa k našim rodovom – preteklim, sedanjim in prihodnjim – z rodoslovjem, zgodovino in tempeljskim služenjem.
Naj se na kratko spomnimo, kaj pomeni pasha. Pasha spominja na osvoboditev Izraelovih otrok iz štiristoletnega suženjstva. Druga Mojzesova knjiga opisuje, kako je nastopila ta osvoboditev po končanih nadlogah v obliki žab, komarjev, muh, smrti goveda, tvorov, gnojnih mehurjev, toče in ognja, kobilic in goste teme. Zadnja nadloga je pretila s smrtjo prvorojencev v deželi, vendar ne v Izraelovi hiši, če bodo te družine podboje vrat premazale s krvjo neoporečnega jagnjeta, prvenca.27
Angel smrti je šel mimo hiš, ki so bile simbolično označene z jagnjetovo krvjo.28 Ta obhod predstavlja Jezusa Kristusa, ki naposled premaga smrt. Odkupna kri Božjega Jagnjeta da našemu Dobremu Pastirju namreč moč, da zbere svoje ljudstvo na vseh krajih in okoliščinah v varno zavetje svoje črede na obeh straneh tančice.
Velik pomen ima, da Mormonova knjiga opisuje »Kristusovo moč in vstajenje« 29 – bistvo velike noči – v smislu dveh obnov.
Prvič, vstajenje vključuje telesno obnovo, ko se bodo vsi udje in sklepi »povrnili k svojemu telesu«, da se niti las z glave »ne bo izgubil«30. Ta obljuba vliva upanje tistim, ki so ostali brez udov, tistim, ki ne morejo videti, slišati ali hoditi, ali ki trpijo neizprosne boleznine, duševne bolezni ali pomanjkanja zmogljivosti. On nas najde. Ozdravi nas.
Druga obljuba velike noči in Gospodove odkupne daritve je ta, da bo duhovno »vse obnovljeno glede na svoj pravi red«31. Ta duhovna obnova, odraža naša dela in želje. Radodarno32 obnavlja to, »kar je dobro« in »pravično«, obnavlja »pravico« in »milost«33. Ne čudi, da prerok Alma besedo obnoviti uporabi dvaindvajsetkrat 34, ko nas roti: »Ravnaj pošteno, sodi pravično in nenehno delaj dobro.«35
Ker je »Bog sam plačal odkupnino za grehe sveta«36, lahko Gospodova odkupna daritev celi ne le, kar je bilo, ampak tudi kar morda še bo. Ker pozna naše bolečine, stiske, bolezni, skušnjave vsake vrste37 nas z milostjo lahko podpira glede na naše slabosti.38 Ker je Bog »popoln, pravičen Bog in tudi milosten Bog«, načrt milosti lahko ugodi »zahtevam pravice«39. Pokesamo se in delamo vse, kar lahko. »Roke njegove ljubezni«40 nas za večno obdajajo.
Danes praznujemo obnovo in vstajenje. Radostim se v obnovi polnosti evangelija Jezusa Kristusa, ki je v teku. Tako kot pomladi pred dvesto leti, ko se je vse to začelo, luč in razodetje še naprej prihajata po Gospodovem živem preroku in njegovi Cerkvi, ki se imenuje po njegovem imenu – Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni – in z osebnim razodetjem in navdihom s pomočjo nadnaravnega daru Svetega Duha.
V tem velikonočnem času skupaj z vami pričujem o Bogu, večnem Očetu, in njegovem ljubljenem Sinu, živem Jezusu Kristusu. Smrtniki so bili križani na krut način, kasneje pa so vstali od mrtvih. Toda samo živi Jezus Kristus v svoji popolni vstali obliki na svojih rokah, nogah in strani še vedno nosi znamenja križanja. Samo on lahko reče: »Vrezal sem te v dlani svojih rok.«41 Samo on lahko reče: »Jaz sem ta, ki je bil povzdignjen. Jaz sem Jezus, ki je bil križan. Jaz sem Božji Sin.«42
Kakor mala Ivy in njena violina smo v nekaterih pogledih še vedno na začetku. Zares, »oko ni videlo in uho ni slišalo in /…/ v človekovo srce ni prišlo, kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo«.43 V teh časih se lahko veliko naučimo o Božji dobroti in našem božanskem potencialu, da Božja ljubezen raste v nas, če ga iščemo in pomagamo drugim. Z novimi priložnostmi in kraji lahko delamo in postanemo kot posamezniki in skupaj, vrstico za vrstico, prijaznost za prijaznostjo.
Dragi bratje in sestre vsepovsod, ko se sestajamo in se učimo, me s svojo vero in dobroto navdajate z občutkom evangelijske pustolovščine in hvaležnosti. S svojim pričevanjem in evangelijskim potovanjem bogatite moje pričevanje in evangelijsko potovanje. Vaše skrbi in radosti, vaša ljubezen do Božje družine in skupnosti svetih in vaše neposredno dojemanje obnovljene resnice in luči poglablja moje poznavanje obnovljenega evangelija, v katerem srcu je sam živi Jezus Kristus. Skupaj zaupamo v naslednjo poved: »Ko je oblačno ali sončno, ostani z menoj, Gospod!«44 Združeno vemo, da sredi bremen in skrbi lahko računamo na veliko blagoslovov.45 V vsakodnevnih malenkostih in majhnih in preprostih rečeh lahko vidimo, da se nam v življenju dogajajo velike stvari.46
»In zgodilo se bo, da bodo pravični zbrani izmed vseh narodov in bodo prišli v Sion, pojoč pesmi o večni radosti.«47 V tem obdobju hozane in aleluje zapojte alelujo – kajti Gospod bo vladal na veke vekov! Vzklikajte hozano Bogu in Jagnjetu! V svetem in posvečenem imenu Jezusa Kristusa, amen.