Obelodanjenje Mormonove knjige
Zgodovinska dejstva in posebne priče Mormonove knjige izpričujejo, da je bilo obelodanjenje slednje resnično čudežno.
Ko se je prerok Joseph Smith ob neki priložnosti sestal s starešinami Cerkve, je izjavil: »Če naši veroizpovedi vzamete Mormonovo knjigo in razodetja, kaj še ostane od nje?« Nimamo je več.«1 Moji dragi bratje in sestre, čudežno obelodanjenje Mormonove knjige je po prvem videnju drugi temeljni mejnik razkrivajoče se obnove evangelija Jezusa Kristusa v tem razdobju. Pričuje o ljubezni Boga do njegovih otrok, o nesebični in božanski odkupni žrtvi Gospoda Jezusa Kristusa in vrhuncu njegovega delovanja med Nefijci kmalu po njegovem vstajenju.2 Pričuje tudi, da bo ostanek Izraelove hiše zaradi Božjega dela v poslednjih dneh postal eno in da ni za vselej izvrže.3
Ko preučujemo obelodanjenje te svete knjige svetih spisov v teh poslednjih dneh, spoznamo, da je bil čudežen ves podvig – od tega, da je prerok Joseph prejel zlate plošče od svetega angela, do njihovega prevoda »z Božjim darom in močjo«,4 do ohranjanja in objave slednjega po Gospodovi roki.
Obelodanjenje Mormonove knjige se je začelo veliko prej, preden je Joseph Smith iz rok angela Moronija prejel zlate plošče. O prihodu te svete knjige v naših dneh so prerokovali starodavni preroki.5 Izaija je govoril o zapečateni knjigi in da se bodo ljudje, ko se bo pojavila, prepirali o Božji besedi. V teh okoliščinah bodo nastali pogoji, v katerih bo Bog lahko izvedel svoje »čudovito delo in čudež«, zaradi katerih »bo izginila modrost njegovih modrih in se skrila razumnost njegovih razumnih«, medtem ko se bodo krotki »spet veselili v Gospodu in najbolj revni med ljudmi se bodo radovali nad Svetim Izraelovim«.6 Ezekiel je rekel, da bosta Judova palica (Sveto pismo) in Efraimova palica (Mormonova knjiga) postali eno. Tako Ezekiel (Stara zaveza) kot Lehi (Mormonova knjiga) nakazujeta, da bosta »zrasli skupaj«, da bosta zmedli lažni nauk, prinesli mir in nas privedli k spoznanju o zavezah.7
Josephu se je 21. septembra 1823, tri leta in pol po izkušnji s prvim videnjem, kot rezultat njegove iskrene molitve trikrat prikazal angel Moroni, poslednji nefijski prerok v starodavni Ameriki. Moroni je med svojim prikazovanjem, kar je trajalo vso noč, Josephu povedal, da ima Bog zanj čudovito delo, ki ga bo opravil – prevedel bo in svetu objavil besede navdihnjenih starodavnih prerokov z ameriške celine.8 Joseph je šel naslednji dan na kraj nedaleč od doma, kjer je Moroni pred stoletji na koncu svojega življenja zakopal plošče. Joseph je tam ponovno videl Moronija, ki mu je naročil, naj se pripravi, da bo plošče prejel v prihodnosti.
Joseph je v naslednjih štirih letih vsako leto 22. septembra od Moronija prejel dodatna navodila glede znanja, kako bo v poslednjih dneh vodeno Gospodovo kraljestvo. Josephove priprave so vključevale tudi prikazovanja Božjih angelov, s čimer sta se razkrivala sijaj in slava dogodkov, ki se bodo dogajali v tem razdobju.9
K tem pripravam je sodila tudi njegova poroka z Emmo Hale leta 1827. Odigrala je pomembno vlogo, ko je preroku pomagala v njegovem življenju in delovanju. Pravzaprav ga je septembra 1827 spremljala na hrib, kjer so bile skrite plošče, in čakala nanj, ko mu je angel v roke izročil zapise. Josephu je bilo obljubljeno, da bodo plošče obvarovane, če bo vsa svoja prizadevanja posvetil temu, da jih bo varoval, dokler jih ne bo vrnil Moroniju v roke.10
Moji dragi družabniki v evangeliju, veliko današnjih odkritij iz starodavnih časov se je zgodilo med arheološkim izkopavanjem ali celo slučajno med gradbenim projektom. Josepha Smitha pa je k ploščam vodil angel. Ta izid je bil že sam po sebi čudež.
Čudežen je bil tudi postopek prevajanja Mormonove knjige. Ta sveti starodavni zapis ni bil »preveden« običajno, kakor imajo učenjaki navado prevajati starodavna besedila, tako da se naučijo starodavni jezik. Na ta postopek bi morali gledati bolj kot na »razodetje« s pomočjo fizičnih instrumentov, ki jih je priskrbel Gospod, kakor pa kot na »prevod« nekoga z znanjem jezikov. Joseph Smith je izjavil: »Mormonovo knjigo sem z Božjo močjo prevedel iz hieroglifov, znanje o katerih se je v svetu izgubilo, v tem čudovitem dogajanju pa sem bil sam, neuki mladenič, ko sem se z novim razodetjem spopadal s posvetno modrostjo in pomnoženo nevednostjo osemnajstih stoletij.«11 Gospodova pomoč pri prevodu plošč – oziroma tako rekoč razodetij – je očitna tudi, ko upoštevamo čudežno kratek čas, ki ga je Joseph Smith potreboval, da jih je prevedel.12
Josephovi pisarji so pričevali o Božji moči, ki se je udejanjala, ko je prevajal Mormonovo knjigo. Oliver Cowdery je nekoč dejal: »To so bili dnevi, ki ne bodo nikdar pozabljeni — to, da sem sedel ob odzvanjanju glasu, ki ga je narekoval navdih iz nebes, je v mojih prsih prebudilo najglobljo hvaležnost! Nadaljeval sem dan za dnem, brez prekinitev, da sem zapisoval za njegova usta, ko je prevajal /…/ ‘Mormonovo knjigo’.«13
Zgodovinski viri razkrivajo, da so si od tistega trenutka, ko je Joseph Smith leta 1827 plošče prejel, prizadevali, da bi mu jih ukradli. Zapisal je, da »so vložili najprizadevnejše napore, da bi mi [plošče] vzeli« in »[v] ta namen /…/ vsako zvijačo, ki so si jo lahko izmislili.«14 Zato da bi Joseph in Emma lahko nadaljevala s prevajanjem, sta se bila naposled prisiljena izseliti iz Manchestra v New Yorku v Harmony v Pensilvaniji, da bi našla varen kraj stran od drhali in posameznikov, ki so hoteli ukrasti plošče.15 Neki zgodovinar je zapisal: »Tako se je končalo prvo težko obdobje Josephovega skrbništva nad ploščami. A zapis je bil obvarovan in Joseph se je v prizadevanjih, da bi ga zaščitil, nedvomno veliko naučil o Božjih in človeških poteh, kar mu je dobro služilo v prihodnjem času.«16
Joseph je med prevajanjem Mormonove knjige izvedel, da bo Gospod izbral priče, ki bodo videle plošče.17 To je deloma tisto, o čemer je govoril, ko je rekel: »[V]sa zadeva [naj se] ugotovi po izjavi dveh ali treh prič.«18 Oliver Cowdery, David Whitmer in Martin Harris, ki so bili med prvimi Josephovimi družabniki pri ustanavljanju čudovitega Božjega dela v tem razdobju, so bili prve priče, poklicani, da so svetu dali posebno pričevanje o Mormonovi knjigi. Pričevali so, da jim je angel, ki je prišel iz Gospodove prisotnosti, pokazal starodavni zapis in da so videli črke, vgravirane na ploščah. Pričevali so tudi, da so slišali Božji glas iz nebes, ki je izjavil, da je bil zapis preveden z Božjim darom in močjo. Potem jim je bilo zapovedano, naj o njem pričujejo vsemu svetu.19
Gospod je poleg Josepha Smitha čudežno poklical še enajst prič, da so na lastne oči videle zlate plošče in da so posebne priče svetu o resnici in božanskosti Mormonove knjige. Pričevali so, da so videli in pozorno pregledali plošče in njihove vgravirane črke. Teh enajst izvoljenih prič celo sredi stisk, preganjanj, vsakršnih težav in kljub omahovanju v veri nekaterih od njih, nikdar ni zanikalo svojih pričevanj, da so plošče videli. Joseph Smith ni bil več edini, ki je vedel za Moronijeva prikazovanja in zlate plošče.
Lucy Mack Smith je zapisala, da je njen sin prišel domov vzhičen od radosti, potem ko so bile plošče pokazane pričam. Joseph je staršem pojasnil: »Čutim, kakor da bi mi bilo odvzeto breme, ki je bilo zame skoraj pretežko, da bi ga nosil, in v duši me radosti, da nič več nisem popolnoma sam na svetu.«20
Joseph Smith se je soočil z velikanskim nasprotovanjem pri tiskanju Mormonove knjige, ko se je njen prevod končal. Tiskarja, po imenu Egbert B. Grandin v Palmyri v New Yorku, je šele potem uspel prepričati, naj jo natisne, ko je Martin Harris v velikem dejanju vere in žrtvovanja na svojo kmetijo vzel hipoteko kot poroštvo za tiskarske stroške. Po objavi Mormonove knjige je Martin Harris deloma zaradi stalnega nasprotovanja kot rečeno prodal 61 (0,6 km2) hektarov svoje kmetije, da bi odplačal stroške objave. Gospod je v razodetju, ki ga je dal Josephu Smithu, Martinu Harrisu naročil, naj ne hlepi po svojem imetju in plača stroške tiskanja knjige, ki vsebuje »resnico in Božjo besedo«.21 Marca 1830 je bilo objavljenih pet tisoč izvodov Mormonove knjige, do danes pa je bilo v več kot sto jezikih natisnjenih več kot 180 milijonov izvodov.
Zgodovinska dejstva in posebne priče Mormonove knjige pričujejo, da je bilo njeno obelodanjenje resnično čudežno. Kljub temu moč te knjige ni osnovana zgolj na njeni sijajni zgodovini, temveč na njenem prodornem sporočilu, ki je brez primere in je spremenilo nešteta življenja – tudi mojega.
Mormonovo knjigo sem prvič prebral, ko sem bil mladi učenec seminarja. Na priporočilo učiteljev sem jo začel brati od uvodnih strani naprej. Obljuba, ki jo vsebujejo njene prve strani, mi še odzvanja v mislih: »[V] srcu premišljuj[te] /…/ in /…/ potem [v veri] vprašaj[te] Boga /…/ v Kristusovem imenu, ali knjiga izpričuje resnico. Tisti, ki bodo to naredili /…/, bodo z močjo Svetega Duha pridobili pričevanje o njeni resnici in božanskosti.«22
S to obljubo v mislih in v duhu molitve in ker sem si iskreno prizadeval, da bi izvedel več o njeni resnici, sem Mormonovo knjigo preučeval, malo po malo, ko sem opravljal tedensko dodeljene lekcije seminarja. Spominjam se, kakor da bi bilo včeraj, da sem v duši začutil topel občutek, ki se je počasi stopnjeval, mi razsvetljeval razumevanje in postajal vse bolj prijeten, kar Alma opisuje pri svojem pridiganju Božje besede svojemu ljudstvu.23 Ta občutek se je naposled spremenil v znanje, ki se je v mojem srcu ukoreninilo in postalo temelj mojega pričevanja o pomembnih dogodkih in naukih, ki jih je moč najti v tej sveti knjigi.
Mormonova knjiga je zaradi teh mojih neprecenljivih izkušenj postala sklepnik, ki podpira mojo vero v Jezusa Kristusa in moje pričevanje o nauku njegovega evangelija. Postala je eden od stebrov, ki mi pričuje o Kristusovi božanski odkupni žrtvi. V mojem življenju je postala ščit pred nasprotnikovimi poskusi, da bi mi oslabil vero in v mislih zasejal nevero, in mi daje pogum, da svetu neustrašno pričujem o Odrešeniku.
Moji dragi prijatelji, moje pričevanje o Mormonovi knjigi je v moje srce prišlo kot čudež vrstico za vrstico24. Raslo je do današnjega dne, si iskrenega srca še naprej prizadevam, da bi v večji meri razumel Božjo besedo, ki jo vsebuje ta izjemna knjiga svetih spisov.
Vsem, ki danes slišite moj glas, kličem, da sodelujte pri sijajnem obelodanjanju Mormonove knjige v vašem življenju. Obljubljam vam, če njene besede preučujete v duhu molitve in dosledno, ste v življenju lahko deležni njenih obljub in bogatih blagoslovov. Ponovno potrjujem obljubo, ki odzvanja na njenih straneh, da če »boste to prejeli, bi vas opomnil, da bi vprašali Boga, Večnega Očeta, v Kristusovem imenu, ali je to mar resnica; in če boste vprašali z iskrenim srcem, z resničnim namenom, z vero v Kristusa, vam bo resnico tega razodel z močjo Svetega Duha«.25 Lahko vam zatrdim, da vam bo odgovoril na zelo oseben način, kakor je naredil pri meni in številnih drugih po vsem svetu. Vaše izkušnje bodo za vas krasne in svete, prav kakor so bile za Josepha Smitha njegove, prav kakor so bile za prve priče in za vse, ki so si prizadevali, da bi prejeli pričevanje o načelnosti in zanesljivosti te svete knjige.
Pričujem, da je Mormonova knjiga resnično Božja beseda. Pričujem, da ta sveti zapis »izpostavi evangelijske nauke, opiše načrt odrešitve in ljudem pove, kaj morajo storiti, da bodo dosegli mir v tem življenju in večno odrešitev v življenju, ki pride«.26 Pričujem, da je Mormonova knjiga Božje orodje pri zbiranju Izraela v današnjih dneh in pri tem, da bi ljudje z njeno pomočjo spoznali Božjega Sina Jezusa Kristusa. Pričujem, da Bog živi in nas ima rad, in da je njegov Sin Jezus Kristus Odrešenik sveta in glavni sklepnik naše vere. In vse to rečem v svetem imenu našega Odkupitelja, našega Učitelja in našega Gospoda, in sicer Jezusa Kristusa, amen.