Evangelijska klasika
Vstal je
David O. McKay se je rodil 8. septembra 1873. Za apostola je bil posvečen pri dvaintridesetih letih, in sicer 9. aprila 1906, 9. aprila 1951 pa so ga podprli kot devetega predsednika Cerkve. Sledi odlomek govora, ki ga je imel aprila 1966 na generalni konferenci. Celoten govor se nahaja v Conference Report, apr. 1966, str. 55–59.
Neomajna vera v Kristusa je najpomembnejše, kar svet danes potrebuje.
Če je čudež nadnaravni dogodek, katerega zgodovinske sile segajo preko človeške omejene modrosti, potem je vstajenje Jezusa Kristusa najosupljivejši čudež vseh časov. V njem se razodevata Božja vseprisotnost in nesmrtnost človeka.
Vstajenje je čudež, toda le v smislu, da sega preko človeškega dojemanja in razumevanja. Vsem, ki to sprejemajo kot dejstvo, je le dokaz nespremenljivega življenjskega zakona. [……]
Če boste vzeli za dejstvo, da je Kristus ponovno prejel telo in se prikazal kot poveličano in vstalo bitje, boste odgovorili na večno vprašanje: »Ko človek umre, ali bo oživel?« (Job 14:14)
Priče vstajenja
To, da je bilo dobesedno Kristusovo vstajenje iz groba dejanskost za učence, ki so ga osebno poznali, je gotovost. V njihovih mislih ni bilo popolnoma nobenega dvoma. Bili so priče dejstvu; vedeli so, ker so njihove oči videle, njihova ušesa slišala, njihove roke občutile telesno navzočnost vstalega Odkupitelja.
Peter, glavni apostol, je ob priložnosti, ko se je enajsterica zbrala, da bi izbrali nekoga, ki bi nadomestil Juda Iškarijota, rekel: »Tu so možje […] eden od njih mora biti z nami priča njegovega vstajenja!« (Apd 1:21-22)
Ob drugi priložnosti je Peter pred sovražniki, prav tistimi možmi, ki so Jezusa pribili na križ in ga usmrtili, izjavil: »Možje Izraelci, poslušajte te besede! [……] Tega Jezusa je Bog obudil in mi vsi smo temu priče.« (Apd 2:22, 32)
Dodatne priče
Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni stoji s Petrom, Pavlom in Jakobom in z vsemi drugimi zgodnjimi apostoli, ki vstajenja niso sprejeli le kot dobesedno resnično, temveč kot zaključek Kristusovega božanskega poslanstva na zemlji.
Tisoč osemsto let po tem, ko je Jezus umrl na križu, je prerok Joseph Smith izjavil, da se mu je prikazal vstali Gospod, rekoč: »Zagledal sem dve osebi, katerih svetloba in slava presegata vsak opis, ki sta nad menoj stali v zraku. Eden od njiju mi je spregovoril, me poklical po imenu in rekel, pokazujoč na drugega: ‘To je moj ljubljeni Sin. Poslušaj ga!’« (Gl. Joseph Smith - History 1:17) [……]
Če bi obstajalo zgolj pričevanje Josepha Smitha, bi bilo, kot je Kristus rekel o svojem pričevanju, ko je govoril o sebi, zaman; toda Jezus je imel Božje pričevanje in pričevanje apostolov. Joseph Smith pa je imel druge priče, ki so podprle njegovo pričevanje, resnico, ki jim jo je razodel angel Moroni. […]
[……] Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni tudi razglaša veličastno vizijo preroka Josepha Smitha, in sicer
da po številnih pričevanjih, s katerimi so pričevali o njem, spet pričujejo, da živí (gl. NaZ 76:22).
Glede na takšna neoporečna pričevanja, s katerimi so pričevali starodavni preroki – pričevanja, dana nekaj let po samem dogodku – glede na najčudovitejše razodetje v dobi živega Kristusa, se zdi zares težko razumeti, kako ga lahko ljudje še vedno zavračajo in dvomijo v človekovo nesmrtnost.
Kaj potrebujemo danes
Neomajna vera v Kristusa je najpomembnejše, kar svet danes potrebuje. Je več kot le občutek. Je moč, ki spodbuja k dejanjem, in bi morala biti v življenju človeka ena najosnovnejših od vseh motivacijskih sil. [……]
Če bi le ljudje »opravljali njegovo voljo«, namesto da brezupno gledajo v temno in mračno grobnico, bi se ozrli k nebesom in vedeli, da je Kristus vstal! […]
Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni vsemu svetu razglaša, da je Kristus Božji Sin, Odkupitelj sveta! Noben pravi privrženec ni zadovoljen s tem, da bi ga sprejel le kot velikega reformatorja, idealnega učitelja ali celo kot edinega popolnega človeka. Mož iz Galileje je – ne v prenesenem pomenu, ampak dejansko – Sin živega Boga. […]
Resnično ponovno rojeni
Nihče se ne more iskreno odločiti, da bo v vsakdanjem življenju udejanjal nauke Jezusa iz Nazareta, ne da bi čutil spremembo v vsem svojem bitju. Izraz »ponovno se roditi« ima globlji pomen, kot mu ga ljudje pripisujejo. […] Srečen je človek, ki je resnično občutil povzdigujočo, preobražajočo moč, ki se tako zbliža z Odrešenikom, čuti takšno sorodnost z živim Kristusom. Hvaležen sem, ker vem, da je Kristus moj Odkupitelj. […]
Sporočilo o vstajenju [……] je najtolažilnejše in najsijajnejše sporočilo, ki je bilo kdaj dano človeku, kajti ob smrti ljubljenega naše žalostno srce tešita upanje in nebeška gotovost, izražena v besedah: »Ni ga tukaj, temveč je bil obujen.« [Gl. Mt 28:6; Mr 16:6]
Z vso dušo vem, da je Jezus Kristus smrt premagal, in ker Odkupitelj živi, bomo živeli tudi mi.