Radi gremo v cerkev
Prisotnost na nedeljskih sestankih mi veliko pomeni. Tudi svojima otrokoma želim vsak teden omogočiti, da gremo v cerkev. V Nauku in zavezah 68 lahko preberem, da naj starši svoje otroke učimo evangelij in naj spoštujemo sobotni dan. Z zakramentom tedensko obnovim svoje krstne zaveze in se očistim napak, otrokoma pa omogočim, da se od majhnega učita o Jezusu in vzljubita življenje po evangeliju, ko sta med isto mislečimi vrstniki. Enkrat na mesec se zgodi, da mora mož v nedeljo delati in smo brez prevoza. Ker popravljajo železniško progo, ni več mogoče, da bi šli v Celje, zato smo se nedavno odločili, da bomo šli tokrat v cerkev v Ljubljano. Ker ni bilo na voljo nobenega prevoznega sredstva, smo šli do železniške postaje kar peš. Ker nisem vedela, kako dolgo bomo hodili, smo šli od doma uro in pol prej. Dejansko smo potrebovali 45 minut in pri hoji še celo zelo uživali. Ponosna sem bila na mlajšega sina, ki je ves čas hodil, čeprav sem pričakovala, da ga bo treba nositi. Nato smo se z vlakom eno uro vozili do Ljubljane. Vesela sem bila, da nam je uspelo. Nedeljski sestanki mi prinesejo veliko novega znanja. Čeprav velikokrat govorimo o istih temah, se bo vedno našel kdo, ki ti bo povedal nekaj, česar še sploh nisi slišal oziroma vedel. Tudi otroka se učita. Čutim dolžnost, da ju pripravim. Rada bi, da vesta, kako pomembna je potrpežljivost v veri. Želim, da razumeta, da Bog sliši naše molitve in kako pomembno je, da potrpežljivo čakamo na odgovore. Nanju bi rada prenesla svoje spoznanje, da ne smemo nikoli obupati, tako kot te nedelje nismo obupali nad dolgo potjo do cerkve.