Bog mi je pokazal, da imam namen

Posenai Patu, Apia, Somoa

Padel sem z drevesa, toda Gospod me je rešil, da bi spremenil svoje življenje in pomagal ljudem z invalidnostjo, kot je moja.

Slika

moški v invalidskem vozičku z družino

Fotografije: Christine Hair

S sestro sem se udeležil verske konference, ko me je prosila, naj splezam na drevo in za konferenco naberem šop kokosovih orehov. Ko sem na vrhu drevesa nabiral kokosove orehe, sem nenadoma omedlel in padel. Trdo sem pristal na hrbtu in nisem več čutil nog.

Odpeljali so me v bolnišnico, kjer so mi zdravniki stabilizirali kosti v hrbtu. V bolnišnici sem tri mesece ležal na hrbtu, niti sedeti nisem mogel. To je bilo čustveno zahtevno in depresivno obdobje. Samo ležal sem tam in se spraševal, kaj se bo zgodilo z mano in kaj bo moj naslednji korak.

Posvetujte se z Gospodom

Po treh mesecih so mi rekli, naj grem na Novo Zelandijo na operacijo hrbta. Operacija je omogočila, da sem lahko sedel, namesto samo ležal. Ko sem bil v bolnišnici na Novi Zelandiji, sem spoznal dekle, ki je delalo tam. Vprašala me je: »Ali se poznava? Zdiš se mi znan.«

Začela sva klepetati. Predstavila mi je evangelij Jezusa Kristusa in mi dala Mormonovo knjigo. Sprva je nisem bral. Pustil sem jo nedotaknjeno ob svoji postelji. Nekega dne pa sem bil sam in po televiziji ni bilo nič zanimivega. Nato sem na mizi zagledal Mormonovo knjigo. Odprl sem jo in začel brati in bral.

Ko sem bral, sem imel občutek, da je Mormonova knjiga drugačna in da zagotovo vsebuje pravi evangelij Jezusa Kristusa. Dekle v bolnišnici je označilo več verzov, eden od teh je bil Alma 37:37: »Posvetuj se z Gospodom v vseh svojih dejanjih in vodil te bo v dobro.«

Te besede so mi padle v oči in mi dale misliti. Vedel sem, da se moram posvetovati z Gospodom, če želim vedeti, ali je Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni prava Cerkev. Prav tako sem hotel videti to cerkev na lastne oči.

Moj brezup se je izginil razblinil

Ko sem se z Nove Zelandije vrnil domov, sem misijonarje prosil, naj me učijo. Med učenjem sem dobil pričevanje, da to je Kristusova Cerkev. Hvaležen sem misijonarjema, ki sta me učila. Bila sta dovolj močna, da sta me na krstu nesla v vodo – eden me je držal, drugi pa me je krstil.

S krstom so se razblinili vsi občutki depresije in brezupnosti, ki sem jih prestal. Vedel sem, da imam v življenju namen in da me Bog ljubi.

Preden sem se krstil, mi je bilo zaradi invalidskega vozička nerodno. Ko pa sem se krstil, sem začel prihajati v oddelek vsako nedeljo in se udeleževal dejavnosti mladih samskih. Bil sem celo na kolskih plesih in na vsako pesem plesal v svojem invalidskem vozičku. Pridružil sem se tudi mreži za Samoance s poškodbami hrbtenice.

Spoznal sem, da sem se ozdravil občutka, da se moram skriti. Zaradi Cerkve sem pridobil samozavest, da grem spet med ljudi.

Gospod mi je tudi pomagal, da sem se priganjal in osebnostno rasel, ko so me spodbudili, naj se udeležim triletnega programa na kamboški šoli Prosthetics and Ortotics (CSPO). Nisem bil gotov, ali se lahko pridružim programu, saj se še nihče na invalidskem vozičku ni prijavil. Vendar so mi okoliščine naposled omogočile, da sem se lahko udeležil CSPO v Kambodži. Tam sem diplomiral kot prvi študent z invalidnostjo v zgodovini programa.

Posenaiju je bilo pred krstom nerodno, da je na invalidskem vozičku. A po krstu, pravi, »sem si pridobil samozavest, da grem spet med ljudi.«

Potem ko sem se vrnil na Samoo, sem na duhovnih minutah mladih samskih govoril o zdravju. Po konferenci je k meni pristopila ženska, da se je z mano rokovala in mi povedala, da ji je bil všeč moj govor. Lagimanofia se je pravkar vrnila z misijona. Od trenutka, ko sem jo spoznal, sem čutil, da me dopolnjuje. Molil sem, da bi našel dekle, ki bi mi bila sopotnica in bi me ljubila in me sprejela.

Ko sva z Lagimanofio začela hoditi na zmenke, je skrbela zame in me sprejela, njena družina pa naju je podpirala. Poročila sva se in najini življenji sta se za vedno spremenili, ko sva posvojila Posenaija ml. Bog naju je pripravil, da sva ga posvojila. To, da je v najinem življenju, naju je zelo osrečilo.

Bi lahko služil?

V cerkvi sem bil poklican za oddelčnega tajnika, kasneje pa za svetovalca v škofovstvu. Nisem mogel verjeti, da nekdo v invalidskem vozičku lahko služi. Zaradi nesreče sem se počutil nekoristnega, zaradi dela v Cerkvi pa se počutim koristnega in mi je pomagalo, da sem spoznal, da lahko prispevam. Rad imam priložnost, da se s služenjem približam Jezusu Kristusu.

Kot svetovalec v škofovstvu sem hotel prejemati vodstvo, zato da bi lahko bil boljši v svojem poklicu. Zaradi tega sem se na vsako nedeljo hotel še bolj pripraviti. V navado mi je prišlo branje svetih spisov in imel sem priložnosti za pričevanje. To, da sem voditelj v cerkvi, mi je celo pomagalo, da sem postal voditelj v službi. Razvil sem občutek, da lahko vodim in govorim, kar mi dopušča, da vodim na drugih področjih.

Zdaj delam kot vodja oddelka za protetiko in ortotiko v bolnišnici Tupua Tamasese Meaole v samojski glavni bolnišnici. Moj oddelek na leto pomaga okrog petsto ljudem s pripomočki za hojo in invalidskimi vozički. Cerkev preko samoanskega Ministrstva za zdravje pomaga priskrbeti potrebne invalidske vozičke in material za izdelavo protez (gl. philanthropies.ChurchofJesusChrist.org/humanitarian-services). Ti pripomočki pomagajo ljudem, da se vrnejo na delo in postanejo samostojni. Dajejo jim tudi upanje in pot nazaj v življenje, za katerega so mislili, da so ga izgubili.

»Zaradi dela v Cerkvi se počutim koristnega in spoznal sem, da lahko prispevam,« pravi Posenai. »Všeč mi je priložnost, da se s služenjem približam Jezusu Kristusu.«

Zanašajte se na Gospoda

Če bi svetoval drugim z invalidnostmi, bi rekel: »Ne dopustite, da bi vas vaša invalidnost ustavila pred tem, v kar verjamete. Z vsem srcem si prizadevajte za to, kar želite doseči, in se trudite, da bi to dosegli. Če boste iskali Gospodovo pomoč, vas bo Gospod blagoslovil [gl. 2 Nefi 32:9].«

S tem prepričanjem vztrajam in zaradi tega sem danes to, kar sem. Verjamem, da sem bil sem postavljen in rešen z namenom. Padel sem z drevesa, toda Gospod me je rešil zato, da sem lahko spremenil svoje življenje in da lahko opravljam to delo, ki pomaga vsem tem ljudem. Gospod me je naučil, da lahko pomagam veliko ljudem – ne navkljub moji invalidnosti, ampak zaradi nje.