»Ne zamudite priložnosti za služenje misijona za starejše«, Liahona, julij 2024.
Staranje naj spremlja vera
Ne zamudite priložnosti za služenje misijona za starejše
Zaveze nas spodbujajo, naj služimo drug drugemu, pričujemo o Bogu in tolažimo tiste, ki potrebujejo tolažbo. Eden od načinov, kako izpolnimo ta povabila, blagoslovimo svoje življenje in življenje tistih, ki jim služimo, je, da služimo kot starejši misijonarji.
Prav zdaj redni ali neoznanjevalski misijon služi 34.000 starejših misijonarjev, ki tako kot njihovi mlajši kolegi doživljajo veliko radost ob izkušnji. Samski in pari lahko služijo kot starejši misijonarji v različnih zadolžitvah.
In potrebe so velike. Starešina Ronald A. Rasband iz zbora dvanajstih apostolov je na oktobrski generalni konferenci leta 2023 starejše člane spodbudil, naj razmislijo o misijonu za starejše. Vprašal je: »’Kaj delate v tem obdobju svojega življenja?’ Obstaja toliko načinov, kako starejši misijonarji lahko storite nekaj, kar ne more nihče drug. Ste čudovita sila dobrega, izkušeni v Cerkvi in pripravljeni spodbujati in reševati Božje otroke.«
Ko je predsednik Russell M. Nelson pojasnil, kako so poklicani starejši misijonarji, je rekel: »Priložnosti za starejše misijonarje so raznolike in obsežne. Potem ko se v duhu molitve pretehta njihovo poklicno ozadje, jezikovne izkušnje in osebne sposobnosti, so uradno poklicani k služenju. Od vseh usposobljenosti za služenje je želja po služenju nemara najpomembnejša«. Poleg tega je prispevke starejših misijonarjev opisal kot »nenadomestljive«.
»Nekateri starejši misijonarji delajo v misijonski pisarni ali programu BYU–Pathway ali s človekoljubnimi pobudami, ki imajo dobro opredeljeno strukturo,« je dejal starejši misijonar. »Sama sva služila na več tovrstnih misijonih. Zato sva bila malce negotova, ko so naju poklicali na misijon za podporo članom in voditeljem. Ko sva začela, nama je bila zares všeč prilagodljivost in ustvarjalnost, ki nama jo je tovrstni misijon nudil, da sva obiskovala člane in krepila lokalne veje.«
Starejša sestra, ki je služila v središču za obiskovalce, je rekla: »Ko mi je umrl mož, nisem vedela, kaj naj naredim s svojim časom. Zdaj moram opraviti naloge, obiskati kraje in videti ljudi. Ljudje računajo name.«
»Naj vas ne skrbi, če niste služili, ko ste bili mladi,« je pripomnila starejša sestra po vrnitvi z misijona za starejše. »Za vse je to nekaj novega. Vsi skupaj smo se naučili zanašati tako na Gospoda kot drug na drugega in spoznali, da se ‘po majhnih in preprostih stvareh dogajajo velike stvari’ [Alma 37:6].«
Blagoslovi za misijonarje
Misijoni za starejše se razlikujejo prav kakor se starejši misijonarji. Vse vrste so – vsak prinaša svoje izzive, radosti in osebne koristi. Vendar za vsako vrsto misijona za starejše obstaja nekaj skupnih značilnosti: osmišljeno preučevanje svetih spisov, pogoste in iskrene molitve, predano služenje, stalno vodstvo Svetega Duha in edinstvena priložnost za spremembo.
»Nikoli se nisem počutil bližje Gospodu kakor takrat, ko sva služila kot starejša misijonarja,« je rekel starejši misijonar. »Vedel sem, da so nekatere stvari zunaj mojega nadzora, še posebej doma z otroki in vnuki. Zato sem stvari predal v Gospodove roke. In blagoslovil je našo družino. Nikdar nisva bila bližje vnukom, kot takrat, ko sva se vsak teden pogovarjala z njimi prek Zooma. Pogovarjali smo se o stvareh, ki jih prej nikdar niso zanimale. Čeprav se to ne zgodi vsakomur, se je, medtem ko sva služila, en sin vrnil v cerkev, drugi pa se je ponovno poročil in se je kasneje pečatil v templju.«
Drug starejši misijonar je rekel: »Najino vsakodnevno individualno in skupno preučevanje svetih spisov je postalo bolj poglobljeno, saj sva iskala možnosti, kako naj svete spise udejanjava, ne le bereva. Ni mi šlo zgolj za ‘kilometrino,’ kot sem včasih počel v preteklosti. Zdelo se je, da se med najinem služenjem nenehno sklicujem na odlomek iz svetih spisov, ki sva ga prebrala tisti dan ali tisti teden, zato sem začel pričakovati, da bom uporabil nedavne odlomke iz svetih spisov, ki sem jih prebral posamezni dan. Pri preučevanju svetih spisov sem bil manj pasiven, saj sem predvideval, da se bom skliceval na nekaj, kar sem prebral ta dan.«
»Služenje misijona mi je vlilo novo življenjsko moč,« je rekla starejša sestra. »Dalo mi je pravi smisel, novo veselje do življenja in nekaj več, kar sem lahko počela poleg igranja golfa ali varovanja vnukov.«
»Služenje je dvosmerna cesta,« je izjavil drug starejši misijonar. »Ko sva – malce predrzno – razmišljala o tem, koliko delava za druge, nisva bila preveč uspešna. Ko pa sva spoznala, koliko sva se sama naučila in osebnostno zrasla, se nisva spremenila samo midva, ampak se nama je zdelo, da tudi druge bolj zanima to, kar rečeva in delava. Delala sva po pregovoru: ‘Kdor rad kruh deli, se mu v roki pomnoži.’«
Trdnejši odnosi
Starejši misijonarji razvijejo globoke odnose, ki trajajo vse življenje. Mnogi se zbližajo z ljudmi, katerim služijo. Razvijajo tudi trdne odnose z drugimi misijonarji in lokalnimi voditelji. »Sklenila sva prijateljstva z mlajšimi misijonarji, drugimi pari in ljudmi, ki jih nikoli ne bi srečala, če bi ostala doma,« je rekel neki starejši misijonar. »Še vedno ostajamo v stiku. Takrat, ko sem mislil, da bo vsak dan isti, nama je odhod na misijon omogočil nov začetek in nove prijatelje, ki z nama doživljajo to izkušnjo.«
Na misijonih za starejše si pari lahko utrdijo zakonsko zvezo. Pari z upokojitvijo ali skrajšanim delovnim časom nemara ugotovijo, da morajo znova razmisliti o skupnem namenu, saj morda doma ne vzgajajo več otrok. Morda so tudi navajeni vsak na svojo rutino s svojim urnikom. To se lahko spremeni s staranjem ali upokojitvijo. Če boste začeli z novo, skupno izkušnjo, najsi boste služili od doma ali redni misijon za starejše, si lahko pomagate ustvariti nov partnerski namen in okrepiti medsebojno oporo.
»Obstaja star pregovor, ki pravi, da v pokoju ‘dobiš polovico prihodka in dvakrat več moža kot prej’«, je smeje dejala neka sestra. »Služenje misijona v kraju, daleč od doma, nama je omogočilo, da sva se skozi te spremembe pogovarjala tako, kot se pred najinim misijonom nikoli nisva. Po moževi upokojitvi sva se ob vsakem sporu samo kujala. Zdaj pa, namesto da bi šla vsak na svojo stran in se ne menila drug za drugega, ne želiva negativno vplivati na Gospodovo delo, zato se pogovarjava o tem, kar naju moti.«
»Z ženo sva se začela vsak večer pogovarjati o blagih milostih, ki sva jih doživela čez dan med služenjem misijona,« je rekel neki starejši misijonar. »Ne le, da sva se zaradi tega bolje osredotočala na dogajanja in manj nase, ampak nama je to tudi omogočalo, da sva povsod okrog sebe videla dobroto, celo ko so bili deli dneva slabi.«
»In ker je bilo to zadnje, kar sva naredila vsak dan,« je dodala njegova žena, »sva šla spat bolj sproščena in zadovoljna, kot sva bila že leta. To mi je celo pomagalo, da sem bolje spala!«
Blagoslovi za tiste, katerim služijo
Življenje ima vzpone in padce – dobre in slabe dni. Pa tudi misijoni. Toda služenje Gospodu prinaša svojstveno plačilo, ne le po koncu misijona, ampak tudi med misijonom. Esteri je bratranec Mordohaj rekel: »Kdo ve, če nisi prav za čas, kakršen je zdaj, prišla do kraljevskega dostojanstva?« (Estera 4:14; poudarek dodan) Številni starejši misijonarji, ko se ozrejo na svoje služenje, menijo, da so bili zadolženi za določeno nalogo oziroma področje, kjer so edinstveno usposobljeni, da zadostijo določeni stiski.
Ko sem živel v Louisiani v ZDA sem iz prve roke izkusil, kako veliko dobrega lahko naredijo starejši misijonarski pari. Kmalu po tem ko sem bil poklican, da služim v visokem svètu lousianskega kola v New Orleansu, sem bil zadolžen, da pomagam veji Port Sulphur. V veji je bilo samo nekaj dejavnih duhovniških bratov. Večino učiteljskih in vodstvenih položajev so zasedale ženske, katerih možje niso bili člani. Občasno so bili v vejo dodeljeni starejši misijonarji ali kolski voditelji, vendar niso bili preveč uspešni pri navezovanju stikov s temi družinami, v katerih niso bili vsi člani.
Potem je bil za pomoč veji zadolžen starejši par iz Wyominga v ZDA. Dolga leta sta kmetovala in delala v lokalni tovarni blizu svojega doma. Zaradi svojega ozadja in življenjskih izkušenj sta se zlahka povezala z drugimi ljudmi v Port Sulphuru, ki so delali v naftni industriji. Starejši par je veliko časa posvetil razvijanju odnosov z družinami v veji, v katerih niso vsi člani. Zaradi njunega služenja in ljubezni se je veja v času, ki sta ga preživela v Port Sulphurju, edinstveno okrepila in bila blagoslovljena. Cerkvi se je pridružilo več moških iz teh družin, kjer niso bili vsi člani, in okrepili so zbor starešin in vejo.
Starejši misijonarji blagoslavljajo življenja – tako svoje kot drugih. Ne zamudite čudovitih priložnosti za služenje in rast!