Za kaj lahko molimo?

33. in 34. poglavje v Almovi knjigi nas učita, da lahko molimo povsod, vselej in glede vsega. Sledi nekaj primerov posameznikov, ki molijo v različnih situacijah.

Ko boste brali o teh izkušnjah, razmislite o tem, kako vse ste molili »za drobnico svojega polja« in »v svoji sobi in na skrivnem in v divjini« (Alma 34:25, 26).

Alma Richards, sveti iz poslednjih dni, je leta 1912 sestavil olimpijsko ekipo.

Molitev na olimpijskih igrah

Alma Richards, skakalec v višino, je bil član atletske olimpijske ekipe, ki je leta 1912 tekmovala v Stockholmu na Švedskem. Med tekmovanjem so drugi drug za drugim izpadli, dokler nista ostala samo Alma in še eden.

»Ko se je Alma pripravljal na skok, so mu misli begale. Bil je na največjem športnem tekmovanju na svetu in zastopal svojo državo. Vendar se je čutil šibkega, kot da ves svet sloni na njegovih plečih. Pomislil je na Utah, svojo družino in svoj domači kraj. Pomislil je na UBY in svete. Sklonil je glavo in tiho prosil Boga, naj mu da moč. ‘Če je prav, da zmagam,’ je molil, ‘si bom po svojih najboljših močeh prizadeval, da bom dober zgled vse dni svojega življenja.’«

Alma se je zanašal na Gospodovo moč, skočil je in preskočil visoko letvico. Ko je njegovemu preostalemu tekmecu spodletelo, je Alma osvojil zlato medaljo.

moški na športnem dogodku preskoči letvico

Kasneje ga je prijatelj »dražil, ker je molil pred zmagovalnim skokom. ‘Želim si, da se ne bi smejal,’ se je Alma tiho odzval. ‘Molil sem h Gospodu, naj mi da moč, da grem čez letvico, in sem šel.’«

Molitev na uličnem vogalu

Leta 1898 sta bili Inez Knight in Jennie Brimhall prvi samski ženski, poklicani za misijonarki Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. Nedolgo zatem, ko sta prispeli na misijon v Anglijo, sta šli pridigat v Oldham, industrijsko mestece blizu Liverpoola.

Nekega večera so se zbrali sestri, njun predsednik misijona in drugi misijonarji. »Na prometnem uličnem vogalu so se postavili v krog, izrekli molitev in peli hvalnice, dokler jih ni obkrožila velika množica.« Njihova prizadevanja so bila tako uspešna, da je predsednik misijona »napovedal, da bo naslednji dan potekal poseben sestanek, in vse povabil, naj pridejo poslušat pridiganje ‘pravih mormonskih žensk’«.

Molitev za prevoz

Sahr iz mesta Bo v Sierri Leone se je z motorističnem taksijem odpeljal na podeželje, da je svojim ostarelim staršem prinesel prepotrebna zdravila. Ostal je dlje, kot je načrtoval, da je staršem pomagal popraviti streho, ki jo je poškodoval vihar. Do takrat, ko je bila popravljena, je padel mrak.

Zaradi pozne ure je bilo malo verjetno, da bo taksi prišel. Sahra je zaskrbelo. Brez taksija ga je čakalo pešačenje, ki ne bi bilo samo dolgotrajno, temveč tudi nevarno. Da pa bi ostal pri starših doma, ni bilo možno, saj je naslednje jutro delal v jutranji izmeni. Poleg tega svoje mlade družine ni hotel pustiti same ponoči.

Molitev za motoristični taksi se je zdela malce nenavadna, a Sahr je Boga prosil, naj mu pomaga priti domov. Nekaj minut kasneje je mimo pripeljal taksi, ki je pravkar nekoga odložil na tem običajno mirnem področju. Sahr se je hvaležno povzpel nanj in se čutil blagoslovljenega, da bo lahko dovolj zgodaj doma, da bo opravil svoje službene obveznosti in varoval svojo družino.

Molitev za spremembo urnika

Brat Miguel Troncoso iz Santa Cruza v Argentini se je veselil, da bo v svojem kolu slišal govoriti starešino Carlosa H. Amada od sedemdeseterih. Toda starešina Amado naj bi govoril v torek zvečer, brat Troncoso, srednješolski učitelj, pa je moral tisti večer poučevati v šoli. Odločen, da se udeleži sestanka, je z družino molil za pomoč.

Brat Troncoso je o svoji izkušnji rekel naslednje:

»Dan pred konferenco sem začutil navdih, naj se z ravnateljico pogovorim o tem, da bi odšel dvajset minut prej. /…/ Preden sem uspel spregovoriti besedo, me je vprašala, ali bi imel kaj proti, če bi v torek s poukom začel dve uri prej kot običajno. /…/

»Kakšen blagoslov je bil to za nas. Na sestanek smo prispeli dovolj zgodaj in v navzočnosti enega od Gospodovih učencev občutili Duha. /…/ Poleg tega smo kot družina prejeli pričevanje, da nebeški Oče pozna naše želje in sliši naše molitve.«