2023
Vsakdo potrebuje evangelij
julij 2023


»Vsakdo potrebuje evangelij«, Liahona, julij 2023

Vsakdo potrebuje evangelij

Načrtovala sem, da bom služila misijon, vendar sem po študiju mislila, da mi ni treba služiti – vse dokler nisem dobila službe, kjer sem delala z zlorabljenimi dekleti. Takrat sem videla, da evangelij potrebujejo vsi.

Slika
ženska s kovancem v roki

Harold Copping: Izgubljeni novčič, © Providence Collection/z dovoljenjem Goodsalt.com

Ne spomnim se, kolikokrat so me učitelji v Osnovni vprašali, kdo od nas bo služil redni misijon. Kot otrok sem si v mislih vedno rekla, da bom.

Mama mi je pokazala, kako pomembno je zbiranje Izraela, tako da je pomagala rednim misijonarjem poučevati in oznanjati evangelij. Nekoč sem se ji pridružila, ko je iskala dom sestre v oddelku, ki že nekaj časa ni prišla v cerkev. Skoraj sva se izgubili, ker nisva točno vedeli, kje živi. Mama se ni razjezila, ampak je vestno iskala dom te sestre. Kot ženska v priliki o izgubljenem novčiču (gl. Luka 15:8–10) je našla sestro in se razveselila.

To, kako se je mama po svojih najboljših močeh razdajala za Gospodovo delo, ne le pri oznanjanju evangelija, ampak tudi pri drugih cerkvenih poklicih, mi je pomagalo spoznati, da mora vsakdo služiti Gospodu, četudi preprosto.

Z leti sem končala seminar, prejela medaljon Mladenk, diplomirala na kolidžu in začela delati. Malo po malem je občutek, da bi postala redna misijonarka, postajal manj pomembna prednostna naloga. Čeprav sem bila še vedno dejavna in sem poveličevala svoje cerkvene poklice, sem si rekla: »Povsem v redu je, če ne služim rednega misijona, ker to ni moja dolžnost. Sem sestra in Gospodu lahko služim na veliko drugih načinov.«

Kaj je spremenilo moje mnenje

Ko sem bila stara 22 let, sem dobila priložnost za delo v centru, kjer sem pomagala dekletom, ki so doživela zlorabo in zanemarjanje. Bilo mi jih je žal. Videla sem, kako jim je zloraba zlomila srce in zatrla ljubezen do sebe. Nekatere od njih so poskušale narediti samomor. Nekatere niso želele zaupati nikomur. Številne med njimi niso imele upanja v življenju in niso čutile Odrešenikove ljubezni.

Pogosto sem se spraševala: »Ali bi bilo mogoče te zlorabe preprečiti? Kaj če bi storilci prejeli evangelij? Kaj če bi njihovi starši postali člani Cerkve, preden so se ta dekleta rodila?« Spoznala sem, da ta dekleta morda ne bi doživela teh preizkušenj, če bi njihovi starši in storilci prejeli evangelij in živeli po njem.

Razmišljanje o teh vprašanjih in delo v centru sta mi pomagala uvideti, da vsi ljudje potrebujejo evangelij. Tako kot se je Helamanova vojska iz Mormonove knjige borila, da bi branila svojo vero in družino, tudi Gospod potrebuje redne misijonarje, da oznanjajo njegov evangelij in varujejo njegovo kraljestvo.

Moje izkušnje z dekleti v centru so me navdihnile, da sem ubrala pot, ki jo je zame želel Gospod. Odločila sem se, da se moram pridružiti Gospodovi misijonarski vojski. Videl je to željo in poklicana sem bila, da služim v cauayanskem misijonu na Filipinih.

Služenje misijona

Na misijonu sem opazila, kako se ljudje spremenijo, ko spoznajo evangelij. Učila sem ljudi, ki niso znali odpuščati, ki so kadili in pili alkohol, ki so bili naduti in ki niso znali moliti. Zaradi evangelija so opustili svoje stare navade, da bi bili vredni tega, kar jim je obljubil Bog: večnega življenja.

Zaradi Odrešenikove odkupne daritve sem se naučila, da lahko vsakdo stopi na tesno in ozko pot ali se nanjo vrne, če se pokesa. Evangelij Jezusa Kristusa nam bo pomagal, da se spremenimo in napredujemo k popolnosti ter postanemo vredni velikih blagoslovov, ki nam jih je pripravil nebeški Oče. Te spremembe so lahko iz žalosti v srečo, iz kaosa v mir, iz jeze v odpuščanje, iz šibkosti v moč, iz sovraštva v ljubezen.

Čutim se zelo blagoslovljena, ker sem članica Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. Zaradi evangelija Jezusa Kristusa bolje razumem svojo vrednost hčerke nebeških staršev tudi v slabih okoliščinah. Oče v nebesih me vedno tolaži po Svetem Duhu. Sveti spisi so moj kompas, ko sem zmedena in se moram odločiti.

V družini si prizadevamo zvesto vztrajati do konca. Hvaležna sem, da sem poročena z moškim, ki ima duhovništvo in trdno pričevanje o obnovljenem evangeliju Jezusa Kristusa. Moja zaveza z Gospodom ni le zame, temveč tudi za mojo družino in za Božje kraljestvo.

Avtorica živi na Filipinih.

Natisni