»Poklicani smo, da oznanjamo Odrešenikov evangelij«, Liahona, jul. 2023.

Poklicani smo, da oznanjamo Odrešenikov evangelij

starešina Quentin L. Cook

iz zbora dvanajstih apostolov

Kot Božji služabniki smo poklicani, da prinašamo upanje, ki ga Odrešenik ponuja s svojim življenjem, nauki, odkupno daritvijo in obnovljenim evangelijem.

Kot mlada misijonarja v Angliji sva z družabnikom učila moškega, ki je med drugo svetovno vojno doživel strašne, življenjsko nevarne dogodke. Sodeloval je v oboroženem kopenskem spopadu in nato preživel uničujoč napad na ladjo, na kateri je bil, preden se je vrnil domov v Anglijo. Ko je naposled prispel v Anglijo, so ga čustva in hvaležnost zaradi varne vrnitve domov tako preplavila, da je pokleknil, poljubil zemljo in se zahvalil.

Ko sva ga učila o obnovi in mu opisala prvo videnje Josepha Smitha, je zajokal. S solzami v očeh je opisal neizmerno pričevanje, ki ga je prejel. Pojasnil je, da je ob sporočilu o obnovi začutil nekaj podobnega, kot je čutil, ko se je varno vrnil na angleško zemljo. Čutil je, da ima večno usodo.

»Obnovljeni evangelij ponuja prav takšno luč, kot jo Božji otroci potrebujejo v nemirnih časih,« pravi starešina Quentin L. Cook (zgornja vrsta, peti z desne), ki je služil v britanskem misijonu skupaj s starešino Jeffreyem R. Hollandom (zgornja vrsta, sedmi z leve).

Desno: fotografija z avtorjevim dovoljenjem

Poklicani smo za Božje služabnike

Kot člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni smo Božji služabniki. Kot njegovi služabniki imamo poslanstvo, da drugim – denimo tistim, ki sem jih učil v Angliji – prinašamo upanje, ki ga Odrešenik ponuja s svojim življenjem, nauki, odkupno daritvijo in obnovljenim evangelijem (gl. 3 Nefi 27:13–14). V svetu, polnem dvomov, obupa in teme, to ni lahka naloga, vendar obnovljeni evangelij ponuja prav tisto luč, ki jo Božji otroci potrebujejo v nemirnih časih.

Predsednik Russell M. Nelson je dejal, da zdaj svet potrebuje evangelij Jezusa Kristusa bolj kot kdajkoli: »Njegov evangelij je edini odgovor, ko številne po svetu hromi strah. Tako vidimo, kako pomembno je, da upoštevamo Gospodovo naročilo apostolom, naj gredo ‘po vsem svetu in oznani[jo] evangelij vsemu stvarstvu’ [Marko 16:15, poudarek dodan; gl. tudi Matej 28:19]. Imamo sveto dolžnost, da moč in mir Jezusa Kristusa prinašamo vsem, ki so Bogu pripravljeni prisluhniti in mu dovoliti, da v njihovih življenjih zmaga.« Predsednik Nelson je dodal: »Vsak od nas mora pri zbiranju Izraela odigrati svojo vlogo.«¹

To vlogo lahko izpolnimo denimo tako, da sprejmemo vpoklic, naj služimo kot redni misijonarji. Vemo, kot je nedavno poudaril predsednik Nelson, da odgovornost za redno misijonarsko delo sloni predvsem na mladih moških, ki so bili namenjeni za zbiranje v poslednjih dneh. Zanje misijonarsko delo pomeni »duhovniško odgovornost«. Četudi je misijonsko delo za dekleta neobvezno, jih je predsednik Nelson prosil, naj vprašajo Gospoda, ali želi, da služijo. »To, kar doprinašate temu delu, je veličastno!« jim je povedal. In, seveda, Gospod potrebuje starejše pare, da služijo, če jim dopuščajo okoliščine. Z besedami predsednika Nelsona: »Njihova prizadevanja so preprosto nenadomestljiva.«²

Svojo vlogo pri zbiranju Izraela lahko izpolnimo tudi tako, da se spomnimo svoje zaveze, da bomo »[pričevali] o Bogu vselej in v vsem in povsod« (Mozija 18:9). Pričujemo lahko, ne da bi nas poklicali za redne misijonarje. Ko živimo po evangeliju, ljubimo in služimo drugim, smo močni, ko se spopadamo s skušnjavami in preganjanjem, ter pričujemo z besedami in dejanji, bomo druge pritegnili k Jezusu Kristusu.

Oznanjanje evangelija je lahko zastrašujoče tudi za tiste, ki so že odslužili misijon. A ko imamo trdno pričevanje o Odrešeniku in obnovi, si ne moremo pomagati, da ne bi pričevali o tem, kar vemo.

Pomembnost pričevanja

Kako okrepimo svoje pričevanje, da postanemo učinkoviti misijonarji? Preprosto upoštevajmo nasvete našega živega preroka. Naše pričevanje raste, ko

pospešimo svoj duhovni zagon,³
si vzamemo čas za Gospoda,⁴
okrepimo svoje duhovne temelje,⁵
pustimo, da v našem življenju zmaga Bog,⁶
poslušamo Gospoda.⁷

Ko bomo preučevali besede predsednika Nelsona in upoštevali njegove nasvete, bomo okrepili svoje pričevanje o Odrešeniku in njegovem evangeliju, o vlogi preroka Josepha Smitha pri obnovi, o resničnosti Mormonove knjige ter o poklicanosti sodobnih prerokov in apostolov. Okrepljeno pričevanje nas bo pripravilo - in poglobilo naše želje - da bomo upoštevali preroški poziv predsednika Nelsona, naj zberemo Izrael na obeh straneh tančice.

Da bi učinkovito oznanjali evangelij, ni treba, da smo nadarjeni govorniki. Ni nam treba poznati vsake pike in pičice evangelijskega nauka. Ni se nam treba na pamet naučiti na ducate odlomkov iz svetih spisov. Niti nam ni treba biti visoko izobraženi. Vse to nam pomaga oznanjati evangelij, a prava moč spreobrnjenja izvira iz ponižnega srca, vitalnega pričevanja in kar nam v potrditev priča Sveti Duh.

»Nihče,« je rekel prerok Joseph Smith, »ne more pridigati evangelija brez Svetega Duha.«⁸

»Ogenj v mojih kosteh«

Leta 1830 je Brigham Young, potem ko je poslušal misijonarje, ki so učili sporočilo o obnovljenem evangeliju, želel sam spoznati resničnost tega, kar so učili. Sistematično je preučeval Mormonovo knjigo, značaj tistih, ki so pričevali o njej, in značaj preroka Josepha Smitha.

Nekaj glede teh prvih misijonarjev je Brighama ganilo do srca in v dušo. »Njuno pričevanje je bilo kot ogenj v mojih kosteh,« je rekel.⁹

Eden od teh misijonarjev, Eleazer Miller, je bil član Cerkve le štiri mesece.¹⁰ V današnjem misijonarskem žargonu je bil »zelenec« in ni bil dober javni govornik. A to ni bilo pomembno.

Predsednik Brigham Young je leta kasneje dejal: »Ko sem videl moža, ki ni imel govorniškega daru oziroma darov za javno govorjenje, ki je lahko rekel le: ‘Po moči Svetega Duha vem, da Mormonova knjiga izpričuje resnico [in] da je Joseph Smith Gospodov prerok,ʼ mi je Sveti Duh, ki je prihajal od tega navdihnjenega posameznika, razsvetli[l] razumevanje in pred menoj [je bila] luč, slava in nesmrtnost.«

Predsednik Young je dejal, da sta ga obkrožali in navdali ta svetloba in slava ter da je sam vedel, da je Eleazerjevo pričevanje resnično.

»Svet z vso svojo modrostjo in močjo, z vso slavo in (kičastim) razkazovanjem bogastva svojih kraljev in mogotcev,« je dejal predsednik Young, »je popolnoma nepomemben v primerjavi s preprostim, neolepšanim pričevanjem Božjega služabnika.«¹¹

Kako velika je naša radost

Prerok Joseph Smith je dejal: »Po vsem, kar je bilo rečeno, je največja in najpomembnejša dolžnost oznanjevanje evangelija.«¹²

Spoštovanje naših zavez članov Božjega kraljestva zajema oznanjevanje evangelija Jezusa Kristusa. Oznanjanje evangelija je eden od najvišjih izrazov, da bližnjega ljubimo kot samega sebe (gl. Matej 22:37–39). Oznanjanje evangelija je pomembno naročilo, ki smo ga prejeli od Odrešenika.

Tisti, ki smo pomagali pripeljati duše h Kristusu, smo okusili večno radost, ki je obljubljena tistim, ki se trudijo za rešitev Božjih otrok (gl. Nauk in zaveze 18:15–16). Še vedno se spominjam časa, ko sem redno služil kot mlad misijonar v Angliji – družabnikov, s katerimi sem služil, ljudi, ki smo jih srečali, dragocenih Božjih sinov in hčera, ki smo jih pomagali pripeljati v njegovo čredo. Moje življenje potem ni bilo nikdar več enako.

Na podlagi lastnih izkušenj ponavljam obljubo Prvega predsedstva tistim, ki skrbijo, da »svet resnico zve«,¹³ bodisi doma ali v tujini: »Če mu boste služili ponižno in v duhu molitve, vas bo Gospod poplačal in obilno blagoslovil. Pri delu z njegovimi otroki boste doživeli več sreče kot kdaj prej.«¹⁴