Naša pot v Emavs

starešina Patricio M. Giuffra

od sedemdeseterih

Pet preprostih dejavnosti, ki nam pomagajo spoznati, da je Odrešenik vselej blizu.

Moj oče je umrl za rakom, ko sem bil star štiri leta. Med odraščanjem sem se spraševal, zakaj je moral umreti. Dvomil sem v Boga in se spraševal, zakaj je življenje tako nepravično. Deset let pozneje, ko sem bil star štirinajst let, sem spoznal misijonarje. Ko so nas učili, je moja mama menila, da nas učijo resnico in da jim moramo prisluhniti. Ko smo se pridružili Cerkvi, sta evangelij Jezusa Kristusa in razumevanje načrta odrešitve prišla v moje življenje v času, ko sem to resnično potreboval.

Pozneje, ko sem bil v templju pečaten k staršema, mi je mama zašepetala: »Čutim prisotnost tvojega očeta.« Ko sem razmišljal o blagoslovih pečatenja, sem vedel, da se Gospod zaveda naše družine in da je bil pogosto z nami, tudi ko se tega nismo zavedali.

Ste se kdaj spraševali, ali se Odrešenik zaveda vas? Ali ve za vaše notranje boje in skrbi? Kaj bi vam povedal, če bi lahko hodili z njim in se pogovarjali?

Kristus je hodil z njima

Tri dni po smrti Jezusa Kristusa sta dva njegova učenca hodila po cesti proti vasi Emaus, ki je od Jeruzalema oddaljena približno 12 km. Bila sta zatopljena v svoje misli in skrbi, ko se jima je pridružil tujec.

Tujec ju je vprašal: »’O kakšnih rečeh se pogovarjata med potjo?’ Žalostna sta obstala.«

Učenca sta spregovorila o nedavnih dogodkih »z Jezusom Nazarečanom«. Verjela sta, da je Jezus prišel, da bi odrešil Izrael, vendar je bil po krivici obsojen in križan. Dejala sta tudi, da so tisti, ki so Kristusa najbolje poznali, govorili, da je vstal od mrtvih.

Tujec jima je rekel, da sta »počasna v srcu za verovanje vsega, kar so povedali preroki«. Ponovil je, kar so učili sveti spisi in kako je Kristus izpolnil prerokbe. To je učenca preželo z radostjo.

Ko so prispeli v Emavs, sta učenca povabila tujca, naj ostane z njima. Med večerjo je tujec blagoslovil kruh in ga razlomil. Nenadoma sta učenca spoznala, da tujec sploh ni tujec, ampak sam Odrešenik! (Gl. Luka 24:13–32.)

Kristus vztraja ob nas

Morda se sprašujemo, zakaj učenca nista vedela, da z njima hodi Odrešenik. Pa vendar, kako pogosto tudi mi ne razumemo, da hodi z nami? Pogosto smo tako osredotočeni na izzive in celo radosti v našem vsakdanjem življenju, da ne vidimo, da nam Odrešenik stoji ob strani.

Morda ne vidimo, kako ostaja z nami, se trudi z nami, dela z nami in joče z nami. Če smo pozorni, tudi v najbolj žalostnih trenutkih lahko začutimo, da je z nami, in slišimo njegove besede: »Odnehajte in spoznajte, da sem jaz Bog« (Psalm 46:10, poudarek dodan, gl. tudi Nauk in zaveze 101:16).

Naša osebna pot

Vsak od nas mora v tem življenju doseči svoj cilj na poti. Včasih se na svoji poti soočimo z boleznijo ali se spopadamo s svojo šibkostjo. Morda imamo denarne težave ali izzive, ki jih prinašajo uspeh, bogastvo in ponos.

Ko potujemo po svoji osebni poti v Emaus, nam nikoli ni treba hoditi samim. Odrešenika lahko prosimo, naj bo z nami. Sledi pet dejavnosti, ki nam bodo pomagale, da se zbližamo z njim.

Ilustracije: Lovetta Reyes-Cairo

1. Vsak dan molite

Molitev bi morala biti na prvem mestu v našem vsakdanjem življenju. Pomaga nam lahko, da nas spremlja in vodi nebeški Oče. Prosimo lahko za moč, da bi sledili njegovemu Sinu, in za moč Duha, zlasti v trenutkih, ko bi nas naše misli lahko vodile v greh.

Ko je mladi Joseph Smith v molitvi prosil Boga za odgovor, je ugotovil, da ga nasprotnik skuša ustaviti (gl. Joseph Smith – Življenjska zgodba 1:16). Tako kot Joseph moramo tudi mi vztrajati v molitvi in zaupati, da se nebeški Oče tudi nam nikoli ne bo naveličal prisluhniti. Pomagal nam bo razumeti svoj urnik in svoje odgovore.

2. Gostite se s svetimi spisi

Odrešenik nam je dal zgled s preučevanjem svetih spisov. Ko je učil, jih je pogosto navajal. Redno proučevanje svetih spisov nam pomaga, da imamo jasen in odprt um, dovzetno srce, ki ceni Božjo besedo, in roke, ki so pripravljene služiti.

Ko preučujemo svete spise, nas lahko Sveti Duh navda z željo, da bi delali dobro. Izostril bo naš vid, da bomo videli, česar naše oči ne vidijo. Pomagal nam bo, da bomo slišali klice tistih, ki potrebujejo pomoč. Blagoslovljeni bomo, da bomo sledili Odrešenikovemu zgledu in tolažili tiste, ki potrebujejo tolažbo (gl. Mozija 18:8–9). Ko se bomo nato soočali z nalogami tistega dneva, ne bomo nikdar hodili sami. Odrešenik bo hodil z nami korak za korakom.

3. Sledite živim prerokom

Slediti moramo nasvetom našega dragega preroka, predsednika Russella M. Nelsona, in drugih prerokov, vidcev in razodevalcev. Potem bomo ugotovili, da bo naša pot v Emaus varna in jasna. Varno nas bodo vodili in nam pomagali spoznati, da je Odrešenik z nami.

4. Povabite ga, naj ostane pri vas

Ko se učimo o Jezusu Kristusu in izpolnjujemo njegove zapovedi, Odrešenika vabimo, naj bo z nami. Učimo se prepoznavati njegov vpliv v našem življenju.

Učenca na poti v Emaus sta hodila z Odrešenikom, se z njim pogovarjala in čutila, kako je srce gorelo v njiju (gl. Luka 24:32). Njuna prošnja, »da bi ostal pri njiju« (Luka 24:29), bi morala biti tudi naša.

Ko sta učenca prepoznala Odrešenika, jima je nenadoma izginil izpred oči. Učenca sta se takoj vrnila v Jeruzalem in apostolom pričevala, da je Odrešenik vstal. Ko sta pričevala, je Gospod zopet »stopil mednje« (Luka 24:36). Tudi mi ga lahko čutimo, ko je med nami.

5. Redno obnavljajte zaveze

Uredbe in zaveze evangelija Jezusa Kristusa nam lahko spremenijo naravo. Predsednik Dallin H. Oaks, prvi svetovalec v Prvem predsedstvu, je rekel: »Naše čaščenje in udejanjanje večnih načel nas zbližata z Bogom in povečujeta našo zmožnost, da ljubimo.«¹ Krst na primer omogoča Gospodu, da nas očisti. In če smo zvesti in poslušni, nas tempeljske zaveze in obredi pripravijo na to, da bomo nekoč živeli v navzočnosti Očeta in Sina.

Zakrament nam pomaga, da se spomnimo svojih zavez, in nam omogoča, da jih obnovimo, se pokesamo in poskusimo znova. Ko vzamemo zakrament, izrazimo svojo pripravljenost, da prevzamemo ime Jezusa Kristusa in se ponovno zavežemo, da se ga bomo spominjali in izpolnjevali njegove zapovedi. Nato prejmemo obljubo, da bo njegov Duh vselej z nami. (Gl. Nauk in zaveze 20:77, 79.) Vselej bi se morali spominjati uredb in zavez, ki smo jih sklenili.

Odrešenik bo blizu

Na naši poti v Emaus nas Odrešenik ljubeče vabi, naj pridemo k njemu in se radostimo v njem. Ko bomo vsak dan molili, se gostili s svetimi spisi, sledili živim prerokom, ga povabili, naj ostane z nami, ter obnavljali in spoštovali svoje zaveze, bo blizu nas. Tako bomo spoznali, kot sta spoznala učenca na poti v Emaus, da je Jezus Kristus vstal in da resnično živi in nas ljubi.

Pričujem, da je Jezus Kristus naš Odrešenik in Odkupitelj. Želi biti z nami in nas varno voditi na naši poti.