Ali verjameš v Boga?

Shirl Brown ml., Nevada, ZDA

Ko mi je prijateljica zaupala svoje skrbi, me je nenadoma prešinilo razumevanje.

Ko sem odraščal, nikoli nisem dvomil o resničnosti evangelija. Ko pa sem prišel v najstniška leta, sem se začel spraševati, ali imam resnično pričevanje ali pa preprosto sprejemam to, kar verjamejo moji starši in prijatelji. Molil sem, da bi vedel, da je evangelij pravi.

Kljub mojim težavam mi je dekle, ki sem jo spoznal na državnem kolidžu, povedalo, da čuti, da razumem svoj namen in življenjsko usmeritev.

»Ali verjameš v Boga?« me je vprašala.

Povedal sem ji, da verjamem in da moja cerkev uči o našem odnosu z Bogom in namenu življenja. Povedal sem ji tudi o preroku Josephu Smithu in obnovi. Pozorno mi je prisluhnila.

Naslednjo nedeljo sem v cerkvi za svojo prijateljico vzel brošure o Josephu Smithu in načrtu odrešitve. Ko jih je prebrala in začela brati Mormonovo knjigo, sem jo peljal v cerkev.

Pozneje mi je povedala, da si je bila zelo blizu s svojim starejšim bratom. Bil je pilot kaskader, ki je nastopal na lokalnih letalskih prireditvah. Žal se je poleti, preden sva se spoznala, smrtno ponesrečil, ko je letel na prireditvi. Smrt jo je pretresla in skrbelo jo je zanj, ker se je izrekal za agnostika. Molila je, da bi izvedela, v kakšnem stanju je in kakšen je njegov položaj pred Bogom.

Ko mi je zaupala svoje skrbi, me je nenadoma prešinilo razumevanje. Občutil sem čisto resnico in luč. Razumel sem, da se nisva srečala po naključju. Nasprotno, Bog je slišal iskreno molitev tega dekleta z zlomljenim srcem in jo uslišal.

Začutil sem ponižnost, saj sem vedel, da me nebeški Oče pozna in me ima za vrednega, da sem orodje v njegovih rokah pri odgovoru na njeno molitev. Razumel sem veliko Božjo modrost, da je s to izkušnjo odgovoril tudi na mojo molitev, da bi spoznal, da je evangelij pravi.

Po pripravah sem zložil vse v kovčke za najboljši dve leti svojega življenja. Medtem je moja prijateljica s sestro poslušala lekcije z misijonarji. Obe sta se pridružili Cerkvi in nato služili misijon. Po končanem misijonu me je prijateljica prosila, naj opravim tempeljske uredbe za njenega brata.

Vem, da Bog sliši in usliši iskrene molitve, čeprav včasih tako ali takrat, ko ne pričakujemo.