Podpora članom, ki se soočajo z ločitvijo
Nebeški Oče nam bo pomagal, da bomo vedeli, kako naj kar najbolje zagotovimo varno in sprejemajoče okolje v naših oddelkih in vejah za tiste, ki so ločeni ali so v ločitvenem postopku.
Dva moža v oddelku sta postala samska približno ob istem času, oba po dolgoletni zakonski zvezi s svojo ženo. Ko je prvi mož postal samski, je oddelek pogosto stopil v stik z njim, poskrbel za obroke in našel priložnosti, da se ni počutil osamljeno. Pri drugem možu takega skrbnega služenja ni bilo, zato se je počutil osamljeno in obravnavano drugače.
Kakšna je bila razlika med njima? Prvi je ovdovel, drugi pa se je ločil. Ko mi je ločeni gospod zaupal to izkušnjo, je preprosto zaprosil: Ali lahko pomagamo članom Cerkve, da bodo bolje razumeli, kako služiti tistim, ki so ločeni, in spoznali, da imajo v naših oddelkih in vejah še vedno enakovredno in cenjeno mesto?
Številni oddelki čudovito služijo tistim, ji doživljajo posledice ločitve, a prošnja tega moškega nas vse spodbudi, da se vprašamo, ali lahko kaj naredimo še bolje. Ta potreba, da čutimo sprejetost in podporo, se navezuje na nenehno prošnjo cerkvenih voditeljev, naj ljubimo vse v Božji čredi in jim pomagamo, da se bodo v naših sionskih kolih počutili sprejeto in varno.1
»Vsakokrat ko nekomu dvignemo duha, mu v bistvu ustvarjamo zatočišče.«2 Naši oddelki in veje bi morali biti med temi kraji, ko se trudimo spolnjevati največji zapovedi, naj ljubimo Boga in naj ljubimo bližnjega (gl. Matej 22:37–39). Naslednja načela nam bodo pomagala, da bomo bolje vedeli, kako naj podpiramo tiste v naših oddelkih in vejah, ki so se soočili ali se soočajo z ločitvijo.
Ne pozabite, da ločitev prinese veliko čustev
Ker poznamo temeljni nauk večne zakonske zveze in moč zaveze pečatenja v Božjem načrtu odrešitve, nam ločitev lahko stre srce. Vendar ni rečeno, da vsi čutijo enako glede svoje ločitve. Predsednik Dallin H. Oaks, prvi svetovalec v Prvem predsedstvu, je učil, da je ločitev »občutljiva téma, ker vzbudi zelo močne občutke pri ljudeh, ki so v tem smislu kakorkoli prizadeti. Nekateri vidijo sebe ali svoje ljubljene kot žrtve ločitve. Nekateri se vidijo kot njeni koristniki. Nekateri vidijo ločitev kot dokaz neuspeha. Drugim ta predstavlja pomemben zasilni izhod iz zakona.«3
Namesto da predvidevate, kako nekdo, ki se sooča z ločitvijo, gleda na svoje okoliščine, mu raje prisluhnite, kadarkoli in kolikor je pripravljen. Morda preprosto vprašajte: »Kako te lahko trenutno podprem?« ali »Kako te lahko podpremo med ločitvenim postopkom in tudi po ločitvi?«
Vprašanja v razmislek:
-
Kako morda posamezniki vsak dan, teden ali mesec v različnih trenutkih doživljajo raznolika čustva? Kako lahko kažem uvidevnost in podporo med vsakim od teh čustev?
-
Kako naj ostanem dojemljiv za razodetja o tem, kako lahko v različnih trenutkih pomagam?
-
Katere predpostavke bi moral morda opustiti, da si bom uspešneje prizadeval za razodetje o tem, kako naj pomagam, in ga udejanjal?
Osredotočite se na ljubezen, ne na obsojanje
V ločitvenih zadevah bomo le redko, če sploh kdaj, poznali vse podrobnosti, ki par vodijo do ločitve – in tega nam niti ni treba. »Ko pride do ločitve, so posamezniki dolžni odpustiti, dvigniti duha in pomagati, in ne obsojati;«4 to velja tako za pare kot za ljudi okrog njih. Paziti moramo, da se osredotočamo na ljubezen do drugih, ne na obsojanje, ne glede na to, s kom od zakoncev imamo trdnejši odnos.
Namesto da bi se osredotočali na obsojanje, se lahko osredotočimo na ljubezen in enotnost, kakor je to učila sestra J. Anette Dennis, prva svetovalka v generalnem predsedstvu Društva za pomoč:
»Kako pogosto druge sodimo na podlagi zunanjega videza in dejanj oziroma pomanjkanja dejanj, ko bi, če bi razumeli v celoti, namesto tega ravnali sočutno in bi jim želeli pomagali, namesto da bi jim s svojo sodbo bremena še nalagali.
Zapovedano nam je, naj druge ljubimo in jih ne obsojamo. Odložimo to težko breme; nismo mi tisti, ki naj bi ga nosili. Namesto tega si lahko nadenemo Odrešenikov jarem ljubezni in sočutja. /…/
Vsak mora občutiti, da res pripada Kristusovemu telesu in da ga potrebujemo.«5
Vprašanja v razmislek:
-
Kaj lahko storim, da se bom bolj osredotočil na ljubezen do drugih, tako kot se Kristus?
-
Ali nekoga nekako obsojam, tudi tako, da iščem ali mu pripisujem krivdo, kar me morda zadržuje, da bi nudil potrebno podporo?
-
Kaj lahko storim, da bi močneje občutil Božjo ljubezen do drugih?
Potrudite se, da jih boste vključili
Z ločitvijo posamezniki pogosto izgubijo prijateljstva, ki so nastala prek prijateljev ali družine bivšega zakonca. In kaj se zgodi, če so se prijateljstva ustvarila med zakonsko zvezo, prijatelji pa morda ne morejo več vabiti obeh bivših zakoncev na dejavnosti hkrati?
Neka sestra je povedala, da sta se z možem pogosto udeležila vsakotedenskega večera z igrami s prijatelji v oddelku. Po ločitvi jo je razžalostilo, ker na večer z igrami ni bila več povabljena, saj so se jih udeleževali le pari. Druga sestra je rekla, da so številni člani iz oddelka sklepali, da kot mama samohranilka ne bo več imela časa, da bi se udeleževala dejavnosti s prijatelji kot prej, zato je niso vabili, da ne bi bila žalostna, ker ne bo mogla priti. Vendar se je zaradi tega počutila še bolj izolirano in osamljeno. Ta sestra je menila, da bi bilo lepo, če bi jo še naprej preprosto povabili (četudi se ne bi mogla udeležiti) – tako bi vedela, da drugi želijo, da bi prišla.
Vsaka situacija je drugačna, vendar »moramo vsi občutiti toplo prijateljsko roko in slišati trdno izjavo vere«.6
Vprašanja v razmislek:
-
Kako lahko prilagodim dejavnosti, da se bodo samski člani počutili enako dobro kot poročeni pari?
-
Kako lahko naš oddelek poskrbi za dodatne priložnosti za vključevanje z organiziranjem dejavnosti, ki so pisane na kožo članom, ki so ločeni?
-
Katere dejavnosti bi pomagale mojemu prijatelju, da bi služil oziroma prispeval, še zlasti če bi si po težavnem razmerju moral povrniti samozavest?
»Najprej opazujte, nato služite«7
Kdor se sooča z ločitvijo, se prilagaja na spremembe pri denarnih zadevah, urnikih, čustvih, vsakodnevnih in vsakoletnih običajih, življenjskih razmerah in še več. To velja tako za odrasle kot za njihove otroke, ki morajo morda tudi prevzeti dodatne odgovornosti doma.
Sveti oddelka in veje lahko razmislijo, kako naj podprejo vsakega družinskega člana, tudi otroke. Tudi posamezniki imamo vrsto priložnosti, da vidimo potrebe in nato v duhu molitve ukrepamo v skladu z osebnim razodetjem, da zanje poskrbimo.
Neka sestra je bila blagoslovljena, ko je sosed spoznal, da je njen nekdanji mož običajno vsako leto jeseni počistil dvorišče, med drugim tudi pripravil škropilnice na zimo, zato se je ponudil, da bo to opravil namesto nje ali ji pokazal, kaj mora storiti. Oče samohranilec je bil blagoslovljen, ker so sosedje ponudili zamisli za zanesljive varuške v njegovem novem področju.
Tu so še druge možnosti, kako so člani oddelka pomagali družinam:
-
Voditelji oddelka, mladih in Osnovne so bili zgled očetovskega ali materinskega vpliva v življenju otrok, kot je bilo to primerno.
-
Podarili so božična darila, prav tako denar za kritje stroškov misijona.
-
Družini so domov poslali preostalo hrano z mladinskih konferenc ali dejavnosti.
-
Člani iz oddelka so se udeležili športnih dejavnosti otrok.
-
Učiteljski sveti so se pogovorili, da naj bodo pozorni do otrok iz razvezanih družin, še zlasti med lekcijami o družini ali kadar so se otroci udeleževali sestankov v oddelku le vsak drugi teden, ko so bili z določenim staršem.
-
Starejši par je vzel pod okrilje enostarševsko družino.
Upoštevajmo tudi, da bodo posamezniki in družine potrebovali čas, da se prilagodijo na nove situacije. Širokosrčno jim pustite, da si zacelijo rane in napredujejo po Božjem in svojem urniku, ne našem.
Vprašanja v razmislek:
-
Kako lahko utrdim sedanje prijateljstvo, da bo tistim, ki se ločujejo, lagodno sprejeti pomoč, kadar jo potrebujejo, četudi ne prav zdaj?
-
Kateri »prvi dogodki« bodo za družino morda še zlasti težki, denimo prvikrat, ko otroci ne bodo skupaj s staršem za praznike? Kako lahko v takih trenutkih ponudim še dodatno prijateljsko pomoč?
-
Katere vire pomoči bi družina morda potrebovala, pri katerih jim lahko pomagam oziroma kako lahko navežem stike z drugimi, ki imajo potrebne veščine?
Ko se trudimo v duhu molitve bolje razumeti in služiti tistim, ki so ločeni, ter njihovim družinam, lahko občutimo in pokažemo del Božje ljubezni do vseh njegovih otrok.