Skrbno služenje z dobrotljivostjo

Z običajnim izkazovanjem ljubezni lahko naredimo veliko spremembo.

Zgled dobrotljivosti

Tabita (znana tudi kot Gazela) je bila učenka Jezusa Kristusa, ki je živela v Jopi. Poznali so jo kot žensko, ki je bila »polna dobrih del in rada je delila miloščino« (Apostolska dela 9:36). Ljudje so jo imeli radi, ker je veliko naredila, da je izkazovala ljubezen drugim. Tako kot Odrešenik je tudi ona življenje predala služenju. Imela je spretnosti in talente, ki jih je uporabljala, da je nekaj spremenila.

Ena od teh spretnosti je bila izdelovanje halj in oblačil, od katerih jih je vsaj nekaj namenila vdovam v stiski. Za tiste, ki so prejeli njene darove, je bila Božji dar. Ko je po njeni smrti Peter prišel, da bi jo videl, »[so ga] obstopile /…/ vdove, ki so vse imele solzne oči; razkazovale so mu halje in obleke, ki jih je bila sešila Gazela, ko je živela med njimi« (Apostolska dela 9:39). Tako je bil ganjen, da jo je obudil od mrtvih, zaradi česar so številni začeli verjeti v Odrešenika (Apostolska dela 9:40–42).

Skrbno služenje z dobrotljivostjo

Dobrotljivost je ljubezen, ki jo ima Jezus do nas, in ljubezen, ki jo pričakuje, da jo imamo drug do drugega. Pomeni, da bližnjega ljubimo kot samega sebe (gl. Matej 22:37–39), da ga obravnavamo z enakim sočutjem, potrpežljivostjo in usmiljenjem, kot bi si jih želeli zase (gl. Matej 7:12). Pomeni, da mu kot Tabita služimo z darovi in talenti, ki smo jih dobili.

Z izkazovanjem ljubezni na načine, ki so za nas značilni – tudi če je to, kar počnemo, preprosto – lahko naredimo veliko spremembo. Če ste nadarjeni za šivanje, lahko služite tako, morda pa vam gre bolje upravljanje kosilnice kot šivalnega stroja. Ali pa je morda vaš dar v tem, da znate zares poslušati in biti na voljo kot pravi prijatelji.

Razvijanje dobrotljivosti

Kako lahko razvijemo krščansko lastnost dobrotljivosti?

Dobrotljivost je dar, ki ga nebeški Oče nakloni vsem pravim privržencem Jezusa Kristusa. »Molite k Očetu z vso srčno vnemo, da vas bo lahko navdala ta ljubezen« (Moroni 7:48).
Mormon je učil, kaj je dobrotljivost: »In dobrotljivost je potrpežljiva in je prijazna in ne zavida in se ne napihuje, ne išče svojega, se ne da zlahka razdražiti, ne misli hudega in se ne radosti krivičnosti, ampak se radosti resnice, vse prenaša, vse verjame, vse upa, vse prestane« (Moroni 7:45). To niso le načini, da ugotovite, kdaj vas navdaja ljubezen; so tudi povezane lastnosti, ki bodo prispevale k večji zmožnosti, da ljubimo, ko jih bomo razvijali.
Sočutje sledi empatiji.¹ Ko poskušamo razumeti druge, dajemo dobrotljivosti večjo priložnost za rast. Vadite koristno in ljubeče postavljanje vprašanj, nato pa poslušajte potrpežljivo in razumevajoče.
Udejanjajte dobrotljivost. Svoj čas in druge vire, med drugim odpuščanje, namenite tistim, ki to potrebujejo. Predsednik Thomas S. Monson (1927–2018) je učil: »Odpuščanje bi moralo iti z roko v roki z ljubeznijo. /…/ Očitanje ne celi ran. Zdravi le odpuščanje.«²