»Navdih v templju«, Liahona, julij 2023

Navdih v templju

Norman C. Hill

Gospodova hiša je kraj za razodetja. Pogosteje ko hodimo v tempelj, večja je verjetnost, da bomo prejeli razodetje.

Gospodova hiša ni le sveta zgradba, v kateri opravljamo odrešenjsko delo, temveč tudi kraj za razodetja, kjer lahko prejmemo večje in manjše navdihe, kjer se lahko zacelijo rane v naši duši in kjer nam Gospod na nepričakovane načine lahko zgane srce.

Izrazit vtis

Ko sem služil kot uredbeni delavec v houstonskem templju v Teksasu, je na naše parkirišče zavila skupina motoristov in vprašala, ali lahko vstopijo v tempelj. Predsednik templja Richard Sutton je skupini razložil namen templja in da za vstop v zgradbo potrebujejo tempeljsko dovolilnico. Vodilni motorist in njegova sopotnica sta bila še posebej pozorna.

»Ko smo se peljali mimo vaše zgradbe, sem nekaj začutil,« je rekel. »Tega ne znam razložiti, vendar je bil vtis tako izrazit, da sem želel izvedeti, kaj bi ga morda porodilo.«

Par je želel izvedeti več, zato je predsednik Sutton poskrbel, da sta ju obiskala misijonarja.

Več kot leto in pol pozneje je predsedniku Suttonu v templju nekdo potrkal na vrata pisarne. »Ne boste me prepoznali, toda pred časom sem prišel mimo z nekaj prijatelji na motorjih. Tedaj sem si tempelj lahko ogledal samo od zunaj.« S tempeljsko dovolilnico v rokah je nadaljeval: »Danes si bom ogledal notranjost.«

Drugi jezik

Ko so Deana in Bonnie Hill poklicali, da bi služila kot starejša misijonarja v templju Cochabamba v Boliviji, je bila Bonnie zaskrbljena. Nikdar se ni učila španščine in bila je negotova glede svoje sposobnosti, da bi opravljala potrebne uredbe ali navezala stik z drugimi v nepoznanem jeziku. Duhovniški blagoslov ji je obljubil, da se bo lahko ustno in duhovno sporazumevala v španščini.

»Izven templja ne znam veliko govoriti špansko,« pravi. »Toda v Gospodovi hiši se mi zdi, da mi gre z lahkoto.«

Tudi potem, ko sta se z možem vrnila domov in se udeležila tempeljskih uredb v templju v Ogdnu v Utahu v španščini, so namestniki opazili njen odličen naglas.

Naredite nekaj, da doživite radost

Predsednik Russell M. Nelson je rekel: »Ves ljubi dan smo lahko navdihnjeni glede templjev in izkušenj, ki jih imajo drugi z družinsko zgodovino. Vendar moramo nekaj storiti, da bomo to radost dejansko izkusili sami.«¹

V templju nas čakata radost in navdih, pa tudi spodbude in zagotovila. Tam se govori in razume nebeški jezik, ki ga ni mogoče razumeti nikjer drugje na zemlji. Do razodetja, ki nam ga Gospod želi dati v templju, dostopamo, ko ne le hodimo v tempelj, ampak tja hodimo tudi v pričakovanju, da bomo prejeli razodetje. Tukaj je nekaj primerov prejetega navdiha:

Martin Goury iz Slonokoščene obale je v templju poiskal vodstvo glede pomembne življenjske zadeve in dobil izjemno potrditev, da je na svoje molitve o tem že dobil odgovor. O tem načelu je Gospod podučil Oliverja Cowderyja: »[V mislih se spomni] noči, ko si v srcu klical k meni. /…/ Mar te glede te zadeve nisem v mislih pomiril?« Nauk in zaveze 6:22, 23
Randy Bronson živi v bližini templja v Paysonu v Utahu in se že leta ukvarja z raziskovanjem družinske zgodovine. »Toda imam manj dejavnega sina in nisem vedno prepričan, kaj lahko storim zanj. Zato njegovega imena ne zapišem le na molitvene sezname, ampak v templju iskreno molim in poskušam ugotoviti, kaj lahko storim zanj. V mislih se mi porajajo zametki idej, kaj lahko rečem ali naredim zanj.«
»Dobra mati ste,« je Stephanie Fackrell Hill rekla neznanki v templju v Loganu v zvezni državi Utah. »Kako veste?« je oklevajoče vprašala mlada mati. Sestra Hill je dejala: »Videla sem sledi barv otroškega risanja na vaših rokah in začutila sem, da me je Duh spodbudil, da vam to povem.« Mlada mati je pred tem poskušala skriti svoje roke. Zdaj si je oddahnila in se je počutila sprejeto in ne, da izstopa.

Tempelj ni le kraj, kjer lahko pomagamo rešiti naše prednike, temveč tudi prejmemo razodetje, ki lahko nas in druge vodi po poti zaveze. Predsednik Nelson je rekel: »Vsak od nas potrebuje stalno duhovno krepitev in učenje, ki je mogoče samo v Gospodovi hiši.«² Ti navdihi in vtisi, ki jih prejmemo v Gospodovi sveti hiši, nas učijo videti, kot vidi Jezus, slišati, kot sliši, in živeti, kot je živel.

Avtor živi v Utahu v ZDA.