Sporočilo področnega voditelja
Odpuščanje
Ko je Odrešenik živel na zemlji, je ljudem izkazoval ljubezen tako, da jim je služil. Svojo modrost in znanje je širil tako, da jih je učil o načrtu sreče, ki ga je pripravil nebeški Oče. Vse je povabil, naj pridejo k njemu – rekoč: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vas bom dal počitek.« To povabilo še vedno velja in je ponujeno vsakemu od nas, da bi lahko spoznali Kristusa in mu postali malo bolj podobni.
Jezus Kristus je popoln zgled odpuščanja za nas. Svoje učence je učil, kolikokrat naj odpustijo svojemu bratu, če njihov brat še naprej ravna narobe: »Ne /…/ do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.« To pomeni, naj nenehno odpuščamo. Kristus nas je učil, naj molimo k nebeškemu Očetu: »In odpústi nam naše grehe, saj tudi sami odpuščamo vsakomur, ki nam je dolžan.« Najboljši primer Odrešenikove sposobnosti odpuščanja je njegova prošnja Bogu, ko je bil križan in je rekel: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.«
»Odpuščanje je božanska lastnost. Pomeni, da odpustimo oziroma opravičimo nekoga krivde, ker nas je prizadel ali je bil do nas hudoben. Sveti spisi gledajo na odpuščanje na dva načina. Gospod nam zapoveduje, naj se pokesamo svojih grehov in si prizadevamo za njegovo odpuščanje. Zapoveduje nam tudi, naj odpustimo tistim, ki nas prizadenejo ali nam škodijo.« Kristus je učil: »Odpuščajte in vam bo odpuščeno.« »Jaz, Gospod, bom odpustil, komur bom odpustil, od vas pa se zahteva, da odpustite vsem ljudem.«
Na svet smo se rodili, da smo prejeli fizično telo, ki nam omogoča, da se učimo, rastemo in razvijamo. Doživljamo nasprotja in se lahko svobodno odločamo, kar je v skladu z načrtom nebeškega Očeta. Tudi potem, ko naredimo vse, kar je v naši moči, vsi delamo napake, grešimo, se motimo in sprejemamo napačne odločitve. Zaradi odkupne daritve Jezusa Kristusa lahko dobimo odpuščanje za svoje grehe, če se iskreno in povsem pokesamo, kar vključuje strto srce, skesanega duha in občutenje bogaboječega obžalovanja.
»Za odpuščanje je potrebno kesanje za naše grehe in istočasno razvijanje in krepitev naše vere v Jezusa Kristusa. Ko se pokesamo in pridemo k njemu, smo na poti do odpuščanja.«
Starešina Neil L. Andersen je učil: »Vseeno si moramo zapomniti, da božanskega daru odpuščanja nikakor ne moremo prislužiti; lahko ga samo prejmemo. Da, spolnjevati moramo zapovedi in držati se moramo uredb, da bomo prejeli odpuščanje, vendar je oseben trud, ne glede na to, kako velik je, premalo v primerjavi s ceno odkupitve. Pravzaprav ni primerjave. »Odpuščanje je dar in edini, ki ta dar lahko podari, je Odkupitelj in Odrešenik sveta, Jezus Kristus. Svoj neprecenljiv dar voljno nudi vsem, ki se obrnejo k njemu, da bi ga prejeli.«
Razglas o družini nas spominja, da je eno pomembnejših načel srečnega življenja odpuščanje, ne glede na to, koliko ljudi pripada naši družini: »Srečo v družinskem življenju bomo najverjetneje dosegli, če bo le-to temeljilo na naukih Gospoda Jezusa Kristusa. Uspešni zakoni in družine so osnovani in ohranjeni po načelih vere, molitve, kesanja, odpuščanja, spoštovanja, ljubezni, sočutja, dela in zdravih rekreativnih dejavnosti.«
Predsednik Nelson nas je prosil: »Danes vas prosim, dragi bratje in sestre, da končate osebne boje, ki trenutno divjajo v vašem srcu, vašem domu in vašem življenju. … Ponovno vas prosim, da končate spore v svojem življenju. Udejanjajte ponižnost, pogum in moč, ki jih potrebujemo, da odpustimo kot tudi prosimo za odpuščanje. Odrešenik je obljubil: ‘Če [odpustimo] ljudem njihove prestopke, bo tudi [naš] nebeški Oče odpustil [nam].’« »Glejte, temu, ki se je pokesal svojih grehov, je odpuščeno, in jaz, Gospod, se jih nič več ne spomnim.«
Enako bi morali mi odpuščati in pozabiti krivice, ki jih doživimo. Odpuščanje je eden največjih darov, ki nam jih je dal nebeški Oče. Zaradi odkupnega dela Jezusa Kristusa lahko prejmemo radostni čudež odpuščanja – tako da doživimo močno spremembo srca, postanemo »sveti /…/ kot otrok, ubogljiv, krotak, ponižen, potrpežljiv, navdan z ljubeznijo«, občutimo mir in samozavest in prejmemo tolažbo in moč, da radostno nadaljujemo po poti zavez.
Zato »govorimo o Kristusu, radostimo se v Kristusu, pridigamo o Kristusu, prerokujemo o Kristusu in zapisujemo glede na naše prerokbe, da bodo naši otroci lahko vedeli, h kateremu viru naj se ozirajo za odpuščanje grehov«.