Skrbno služimo, kakor jo Odrešenik
Hvaležnost in ljubezen Bogu izkažimo z ljubečim in skrbnim služenjem svojim večnim sestram in bratom!
Kako čudovit blagoslov je, da živimo v času stalnih Božjih razodetij! Ko se veselimo obnove vsega,1 ki se in se bo dogajala po prerokovanih dogodkih v našem času, in jo sprejemamo, se pripravljamo na drugi Odrešenikov prihod.2
In ali bi se na srečanje z njim lahko bolje pripravili kakor tako, da si prizadevamo postati kot on, tako da ljubeče skrbno služimo drug drugemu! Jezus Kristus je na začetku tega razdobja svoje privržence učil, da mu bomo služili, če ga ljubimo.3 Naše služenje drugim odraža to, da smo njegovi učenci ter našo hvaležnost in ljubezen do Boga in njegovega Sina Jezusa Kristusa.
Včasih mislimo, da moramo narediti nekaj velikega in junaškega, da bo to »štelo« za služenje bližnjim. Vendar na druge – kakor tudi na nas – lahko močno vpliva preprosto služenje. Kaj je delal Odrešenik? Z nadzemeljskima darovoma odkupne daritve in vstajenja – ki ju praznujemo to lepo velikonočno nedeljo – »nihče drug ni tako močno vplival [na] vse, ki živijo in še bodo živeli na zemlji«.4 Vendar se je drugim tudi nasmehnil, se pogovarjal, z njimi hodil, jih poslušal, si zanje vzel čas, jih spodbujal, poučeval, hranil in odpuščal. Enako je služil družini in prijateljem, bližnjim in tujcem ter znance in ljubljene povabil, naj prejmejo bogate blagoslove njegovega evangelija. Tisto »preprosto« služenje in ljubezen sta nam dala vzorec za dandanašnje skrbno služenje.
Ker imate privilegij, da v svojih prizadevanjih s svojim skrbnim služenjem predstavljate Odrešenika, se vprašajte: »Kako naj evangelijsko luč prinesem temu posamezniku ali družini? H kateremu dejanju me navdihuje Duh?«
Skrbno služenje lahko udejanjamo na ogromno različnih poosebljenih načinov. Kako se torej odraža?
Skrbno služenje se odraža v predsedstvu zbora starešin in Društva za pomoč, ki se v duhu molitve posvetujeta o zadolžitvah. Namesto da bi voditelji zgolj razdelili lističe za molitve, se [skrbno služenje] odraža v osebnem posvetu s posamezniki in družinami, ko so skrbnim bratom in sestram dane zadolžitve. Odraža se v sprehodu, srečanju ob družabnem večeru, služenju ali celo kot skupno služenje. Odraža se v osebnem obisku ali telefonskem pogovoru ali spletnem klepetu ali pošiljanju besedilnih sporočil. Odraža se v dostavljanju rojstnodnevnih voščilnic in navijanju na nogometni tekmi. Odraža se v pošiljanju odlomka iz svetih spisov ali navedka iz konferenčnega govora, ki bi posamezniku veliko pomenil. Odraža se v razpravi o evangelijskem vprašanju in pričevanju, ki prinese jasnost in mir. Odraža se v tem, da vstopimo v življenje nekoga in zanj ali zanjo skrbimo. Odraža se v posvetovanju o skrbnem služenju, na katerem se z občutkom in primerno razglablja o potrebah in prednostih. Odraža se v oddelčnem svetu, ki se organizira na odziv na večjo potrebo.
Tovrstno skrbno služenje je okrepilo neko sestro, ki se je odselila daleč od doma, ko je mož vpisal podiplomski študij. Brez priklopljenega telefona in z majhnim otročičem, za katerega je morala skrbeti, se je na novi lokaciji počutila zmedeno, popolnoma izgubljeno in osamljeno. Pred njena vrata je nenapovedano prišla sestra Društva za pomoč, ki je prinesla par čeveljcev za otročička, ju posedla v avtomobil in sta skupaj poiskali trgovino z živili. Hvaležna sestra je poročala: »Bila je moja rešilna bilka!«
Resnično skrbno služenje ponazarja starejša sestra v Afriki, ki je bila zadolžena, da poišče sestro, ki se dolgo ni udeležila zakramentnega sestanka. Ko je šla k tej sestri domov, je izvedela, da je bila ženska pretepena in oropana, da je imela zelo malo hrane in ni imela obleke, za katero bi čutila, da bi bila primerna za nedeljske sestanke. Ženska, ki je bila zadolžena, da ji skrbno služi, ji je prisluhnila, ji prinesla plodove z lastnega vrta, v branje svete spise in je bila njena prijateljica. »Pogrešana« sestra se je kmalu vrnila v cerkev in sedaj ima poklic, ker ve, da je ljubljena in cenjena.
Združitev takšnih prizadevanj Društva za pomoč s sedaj prestrukturiranim zborom starešin bo prinesla enotnost, ki lahko obrodi osupljive rezultate. Prijateljska skrb postane eno usklajeno prizadevanje, zato da je izpolnjena duhovniška dolžnost, da vsakega člana obiščemo doma in da vselej bdimo nad cerkvijo in da smo ob njih in jih krepimo5, kakor tudi da uresničimo namen Društva za pomoč, da druga drugi pomagamo, da se pripravimo na blagoslove večnega življenja.6 Če sodelujemo pod škofovim vodstvom, sta predsedstvi zbora starešin in Društva za pomoč lahko navdihnjeni, ko si prizadevata za najboljše načine, na katere bdita in skrbita za vsakega posameznika in družino.
Naj vam dam primer. Neka mati je dobila diagnozo raka. Kmalu je začela z zdravljenjem in sestre Društva za pomoč so nemudoma šle na delo in načrtovale, kako ji bodo najbolje pomagale z obroki, prevozom na zdravniške preglede in drugo podporo. Redno so jo obiskovale in bile vesela druščina. Istočasno je v akcijo skočil zbor Melkizedekovega duhovništva. Poskrbeli so za preureditev spalnice in kopalnice, da bi za bolno sestro lažje skrbeli. Mladeniči so pomagali s svojimi rokami in hrbti, zato da so sodelovali v tem pomembnem prizadevanju. In vključile so se mladenke: veselo so poskrbele, da so vsak dan dosledno na sprehod peljale psa. Čas je mineval, oddelek pa je s svojim služenjem nadaljeval, dodajal in se prilagajal, kar in kjer je bilo potrebno. Jasno je bilo, da je bilo to delo ljubezni, vsak član se je razdajal, skupaj pa so vsak na svoj način izkazali skrb, kar ni blagoslovilo le trpeče sestre, temveč vsakega njenega družinskega člana.
Sestra je po pogumnih prizadevanjih naposled podlegla raku in so jo položili k počitku. Ali je oddelek pokazal znamenje olajšanja in so menili, da je naloga dobro opravljena in zaključena? Ne, mladenke so še naprej vsak dan na sprehod vodile psa, duhovniški zbor je še naprej skrbel za očeta in njegovo družino, sestre Društva za pomoč pa so ljubeče skrbele, da bi prepoznale prednosti in potrebe. Bratje in sestre, to je skrbno služenje – to je ljubezen na Odrešenikov način!
Drugi blagoslov teh navdihnjenih oznanil je priložnost za mladenke v starosti od štirinajst do osemnajst let, da skrbno služijo kot družabnice sester Društva za pomoč, prav kakor mladeniči njihove starosti služijo kot skrbni družabniki z brati z Melkizedekovim duhovništvom. Mladi lahko izmenjujejo svoje edinstvene darove in duhovno rastejo, ko v odrešenjskem delu služijo ob odraslih. Če mlade vključite v zadolžitve skrbnega služenja, lahko prav tako pripomorete, da Društva za pomoč in zbori starešin bolje skrbijo za druge, s tem da povečate število članov, ki sodelujejo.
Ko razmišljam o krasnih mladenkah, ki jih poznam, sem navdušena nad tistimi sestrami Društva za pomoč, ki bodo imele privilegij, da bodo blagoslovljene z zanosom, talenti in duhovno dojemljivostjo mladenk, ko bodo z njimi služile z ramo ob rami ali jim skrbno služile. In enako me veseli možnost, ki jo bodo imele mladenke, da bodo sestre v Društvu za pomoč njihove mentorice, jih poučevale in krepile. Ta priložnost za sodelovanje v izgradnji Božjega kraljestva bo čudovita prednost za mladenke, ki jim bo pomagala, da se bodo bolje pripravile na izpolnjevanje svoje vloge voditeljic v Cerkvi in skupnosti in kot prispevajoče družabnice v njihovih lastnih družinah. Sestra Bonnie L. Oscarson nam je včeraj povedala, da mladenke želijo služiti. Morajo vedeti, da so cenjene in pri odrešenjskem delu nujno potrebne!7
Mladenke dejansko že skrbno služijo drugim, brez zadolžitev ali fanfar. Poznam neko družino, ki se je preselila več sto kilometrov stran na novo lokacijo, kjer niso poznali nikogar. Prvi teden se je na njihovem pragu pojavilo štirinajstletno dekle s krožnikom piškotov in jim izreklo dobrodošlico v soseski. Mama je smehljaje stala za njo kot prostovoljna šoferka in tako podprla hčerkino željo po skrbnem služenju.
Drugo mati je nekoč skrbelo, ker se njena šestnajstletna hči domov ni vrnila ob običajni uri. Ko je dekle naposled prišlo, jo je mati nekako razočarano izprašala, kje je bila.Šestnajstletnica je skorajda boječe odgovorila, da je vdovi, ki živi v bližini, nesla rožo. Opazila je, da je bila starejša sestra videti osamljena, in je začutila navdih, naj jo obišče. Mladenka je s popolnim materinim odobravanjem starejšo sestro obiskovala še naprej. Postali sta dobri prijateljici in njuno prijetno druženje se je nadaljevalo vrsto let.
Vsaka od teh mladenk, in še veliko več takšnih kot te, je opazila potrebo nekoga in se potrudila, da bi poskrbela zanjo. Mladenke imajo prirojeno željo, da skrbijo za druge in se razdajajo, kar je lahko dobro usmerjeno preko skrbnega služenja s starejšo sestro.
Ko premišljujemo, kako najučinkoviteje skrbno služiti, se ne glede na starost vprašamo: »Kaj ona [ali on] potrebuje?« Če to vprašanje združimo z iskreno željo po služenju, nas Duh nato vodi, da naredimo to, kar bo posameznika dvignilo in ga okrepilo. Slišala sem neštete zgodbe o bratih in sestrah, ki so bili blagoslovljeni zaradi preproste geste vključevanja in dobrodošlice v cerkvi, pozornega e-pisma ali besedilnega sporočila, osebnega stika v težkih časih, povabila k sodelovanju v skupinski dejavnosti ali ponudbe po nudenju pomoči v težki situaciji. Samski starši, novi spreobrnjenci, manj dejavni člani, vdove in vdovci ali mladi, ki se borijo, morda potrebujejo dodatno pozornost in prednostno pomoč skrbnih bratov in sestra. Usklajevanje med predsedstvi zbora starešin in Društva za pomoč nam omogoča dodeljevanje ravno pravšnjih zadolžitev.
Potem ko je vse rečeno in storjeno, je resnično skrbno služenje, ki ga spodbuja ljubezen, ljubeče opravljeno ena na ena. Vrednota in odlika iskrenega skrbnega služenja je, da resnično spreminja življenja! Če smo v srcih odprti in voljni ljubiti in vključevati, spodbujati in tolažiti, se moči skrbnega služenja ne bomo mogli upreti.Če nas bo spodbujala ljubezen, se bodo dogajali čudeži in bomo našli načine, da bomo »pogrešane« brate in sestre privedli v vse vključujoči objem evangelija Jezusa Kristusa.
Odrešenik nam je vzor v vsem – ne le glede tega, kaj bi morali delati, temveč zakaj bi nekaj morali delati.8 »S svojim življenjem na zemlji nas je povabil – naj se ozremo nekoliko višje, naj svoje težave pozabimo in pomagamo drugim.«9 Ko bomo sprejeli priložnost, da z vsem srcem skrbno služimo sestram in bratom, smo blagoslovljeni in bomo postali duhovno bolj prečiščeni, bolj uglašeni z voljo Boga in bolj zmožni razumeti njegov načrt, s katerim vsakemu pomaga, da se vrne k njemu. Bolj bomo pripravljeni prepoznati njegove blagoslove in bomo bolj željni te blagoslove nuditi drugim. Naša srca bodo prepevala v soglasju z našimi glasovi:
Odrešenik, naj ljubim brata,
kot vem, da me ljubiš ti,
v tebi najdem moč, svetilnik,
rad le tebi služil bi.
Odrešenik, naj ljubim brata,—
Gospod, rad sledil le tebi bi.10
Hvaležnost in ljubezen Bogu izkažimo z ljubečim in skrbnim služenjem svojim večnim sestram in bratom!11 Rezultat bo občutje sloge, kakršno so čutili ljudje v starodavni Ameriki sto let po tem, ko se je v deželi prikazal Odrešenik.
»In zgodilo se je, da /.../ni bilo prepirov zavoljo Božje ljubezni, ki je prebivala v srcih ljudi.
/.../ In ni bilo zavidanja, ne zdrah /.../ in zagotovo ne bi moglo biti srečnejšega ljudstva med vsemi ljudstvi, ki jih je bila ustvarila Božja roka.«12
Z veseljem vam pričujem, da je te razodete spremembe navdihnil Bog in da bomo, ko jih bomo sprejeli z voljnimi srci, bolj pripravljeni, da bomo stopili pred njegovega Sina Jezusa Kristusa, ko bo prišel. Bolj se bomo približali temu, da bomo postali sionsko ljudstvo, in bomo čutili prekipevajočo radost s tistimi, ki smo jim pomagali na poti učenca. Goreče in ponižno molim, da bomo naredili tako, v imenu Jezusa Kristusa, amen.