2010–2019
zbor starešin
april 2018


Zbor starešin

Ker je v oddelku en zbor Melkizedekovega duhovništva, so bratje z duhovništvom združeni v izvrševanju vseh vidikov odrešenjskega dela.

Gospod je nedolgo po tem, ko je bila Cerkev v tem zadnjem razdobju organizirana, v razodetju izjavil, da bomo po molitvi v veri prejeli njegovo postavo, zato da bomo vedeli, kako voditi njegovo cerkev, in da bo pred njim vse prav.1 Temu načelu v Cerkvi sledimo – in to obljubo Gospod spoštuje – vse odtlej. Sem ter tja so bili razodeti vzorci za duhovniško organizacijo in služenje, začenši s prerokom Josephom Smithom, ko so bile v naših dneh ustanovljene duhovniške službe in zbori. Pomembne izboljšave glede zbora dvanajsterih, sedemdeseterih in visokih duhovnikov ter drugih služb in zborov tako v Melkizedekovem kot Aronovem duhovništvu so bile razodete in vpeljane na primer za časa predsednika Brighama Younga, Johna Taylorja in Spencerja W. Kimballa.2 Predsednik Russell M. Nelson je zdaj v zgodovinski izjavi zgolj pred nekaj trenutki oznanil nadaljnjo ključno spremembo.

Če smem ponoviti nekaj njegovih izjav: »Nocoj oznanjamo pomembno prestrukturiranje zborov Melkizedekovega duhovništva, zato da bomo učinkoviteje opravljali Gospodovo delo. V vsakem oddelku bodo skupine velikih duhovnikov in zborov starešin zdaj združene v en zbor starešin, /…/ sestava zbora [kolskih velikih duhovnikov] [pa] bo osnovana na sedanjih duhovniških poklicih.«

Predsednik Nelson je dodal:

»Te spremembe smo preučevali veliko mesecev. Čutili smo nujo po izboljšanju načina, na katerega skrbimo za naše ljudi. /.../ Če hočemo to delati bolje, moramo okrepiti duhovniške zbore, zato da bodo dajali boljša navodila za ljubeče skrbno služenje ter podpirali Gospodove namene za svete.

Pričujem, da je te spremembe navdihnil Gospod. Ko jih bomo uvedli, bomo še bolj učinkoviti, kakor smo bili prej.«3

Po navodilih Prvega predsedstva bova s starešino Ronaldom A. Rasbandom dodala nekaj podrobnosti, za katere sva prepričana, da bodo odgovorile na vaša morebitna vprašanja.

Zbori starešin in velikih duhovnikov

Prvič, naj ponovim: Kakšne so spremembe oddelčnih skupin velikih duhovnikov in zborov starešin? V oddelkih bodo člani zborov starešin in skupin velikih duhovnikov zdaj združeni v en zbor Melkizedekovega duhovništva z enim predsedstvom zbora. Ta zbor, ki bo številnejši in poenoten, se bo imenoval »zbor starešin«. Skupine velikih duhovnikov so ukinjene. Zbor starešin vključuje vse starešine in bodoče starešine v oddelku, kakor tudi velike duhovnike, ki trenutno ne služijo v škofovstvu, v kolskem predsedstvu, v visokem svetu ali kot službujoči patriarhi. Zbor velikih duhovnikov bodo v kolu sestavljali tisti veliki duhovniki, ki služijo v kolskem predsedstvu, v škofovstvih, v visokih svetih in kot službujoči patriarhi.

Predsedstvo zbora starešin

Kako bo organizirano predsedstvo zbora starešin? Kolsko predsedstvo bo razpustilo vodstva sedanjih skupin velikih duhovnikov in predsedstva zborov starešin in bo v vsakem oddelku v zboru starešin poklicalo novega predsednika in svetovalca. Novo predsedstvo zbora starešin lahko vključuje starešine in velike duhovnike različnih starosti in izkušenj, ki skupaj služijo v enem predsedstvu zbora. Kot predsednik zbora ali svetovalec v predsedstvu lahko služi bodisi starešina bodisi veliki duhovnik. To ne pomeni, da bodo veliki duhovniki »prevzeli« zbore starešin. Pričakujemo, da starešine in veliki duhovniki sodelujejo v kateri koli kombinaciji v predsedstvu zbora in v služenju zbora. Te spremembe bi morale stopiti v veljavo, brž ko bo prikladno.

Duhovniške službe v zborih starešin

Ali ta sprememba sestave zborov spreminja duhovniške službe, ki jih imajo člani zborov? Ne, ta postopek ne razveljavlja nobene duhovniške službe, v katero je bil v preteklosti posvečen kateri koli član zbora. Kot veste, je moški za časa svojega življenja lahko posvečen v različne duhovniške službe in ne izgubi oziroma ni prikrajšan za nobeno prejšnjo posvetitev, ko prejme novo. Medtem ko v nekaterih primerih duhovniški brat naenkrat lahko služi v več kot eni službi, na primer veliki duhovnik lahko služi tudi kot patriarh ali škof, navadno v vseh teh duhovniških službah ne deluje istočasno. Škofje in sedemdeseteri na primer v teh službah dejavno ne služijo, potem ko so razrešeni ali častno upokojeni. Ne glede na to, katero drugo duhovniško službo oziroma službe moški nemara ima, ko je član zbora starešin, torej služi kot starešina.

Predsednik Boyd K. Packer je pred leti opazil, da je »duhovništvo večje od vsake službe v njem. /.../ Duhovništvo se ne deli. Starešina ima toliko duhovništva kot apostol. (Gl. NaZ 20:38.) Ko se moškemu [podeli duhovništvo], prejme vsega. Vendar so v duhovništvu službe – razdelitve polnomočja in odgovornosti. /.../ Včasih se o neki službi reče, da je ‘višja’ oziroma ‘nižja’ od neke druge službe. Službe v Melkizedekovem duhovništvu bolj kot ‘višje’ in ‘nižje’ predstavljajo različna področja služenja.«4 Iskreno upam, da ne bomo več govorili v smislu »napredovanja« v naslednjo službo v Melkizedekovem duhovništvu.

Starešine bodo še naprej posvečeni za velike duhovnike, ko bodo poklicani v kolsko predsedstvo, visoki svet ali škofovstvo – ali ob drugih priložnostih, kot določi kolski predsednik po premisleku v molitvi in po navdihu. Ko se bo obdobje služenja velikih duhovnikov v kolskem predsedstvu, visokem svetu ali škofovstvu zaključilo, se bodo ponovno pridružili zboru starešin v oddelku.

Navodila za predsednika zbora starešin

Kdo usmerja delo predsednika zbora starešin? Kolski predsednik predseduje v Melkizedekovem duhovništvu v svojem kolu. Zato je predsednik zbora starešin neposredno odgovoren kolskemu predsedniku, ki poskrbi za usposabljanje ter vodstvo preko kolskega predsedstva in visokega sveta. Škof se kot predsedujoči veliki duhovnik v oddelku prav tako redno sestaja s predsednikom zbora starešin. Škof se posvetuje z njim in daje ustrezna navodila glede tega, kako najbolje služiti in blagosloviti člane oddelka ter sodelovati v sozvočju z vsemi oddelčnimi organizacijami.5

Namen teh sprememb

Kakšni so nameni sprememb zborov Melkizedekovega duhovništva? En zbor Melkizedekovega duhovništva v oddelku tako združuje brate z duhovništvom, da opravljajo vse vidike odrešenjskega dela, vključno s tempeljskim delom in družinsko zgodovino, kar so predhodno usklajevale skupine velikih duhovnikov. Tako so člani zbora vseh starosti in iz vseh družbenih okolij lahko deležni koristi vidikov in izkušenj drug drugega in tistih v različnih življenjskih obdobjih. To pomeni dodatne priložnosti za to, da izkušeni duhovniški bratje vodijo druge, vključno z bodočimi starešinami, novimi člani, mladimi odraslimi in tistimi, ki so ponovno dejavni v Cerkvi. Ne morem povedati, kako navdušen sem, ko premišljujem o vse večji bistveni vlogi, ki jo bodo zbori starešin odigrali v prihodnosti. Modrost, izkušnje, zmožnost in moč, ki jih bodo nudili ti zbori, naznanjajo nov dan in novo merilo duhovniškega služenja v vsej Cerkvi.

Pred dvajsetimi leti sem na generalni konferenci pripovedoval zgodbo, ki jo je najprej povedal starešina Vaughn J. Featherstone od sedemdeseterih, za katero verjamem, da jo je tukaj vredno ponoviti.

Brat George Goates je bil kmet, ki je leta 1918 v Lehiju v Utahu prideloval sladkorno peso. Tisto leto je zima prišla zgodaj in v zemlji je pomrznilo veliko pesinega pridelka. Za Georga in njegovega mladega sina Francisa je bila žetev počasna in naporna. Medtem je divjala epidemija gripe. Zahrbtna bolezen je vzela življenje Georgejevemu sinu Charlesu in trem Charlesovim majhnim otrokom – deklicama in dečku. Žalujoči George Goates je zgolj v šestih dneh trikrat potoval v Ogden v Utahu, da bi njihova trupla pripeljal domov, da bi jih pokopali. George in Francis sta na koncu tega strašnega obdobja vpregla voz in se namenila nazaj na polje s peso.

[Na poti] sta šla mimo enega voza za drugim, ki so bili natovorjeni s peso, ki so jo peljali v tovarno in so jo vozili sosednji kmetje. Ko sta šla mimo, je vsak voznik pomahal v pozdrav: ‘Zdravo stric George’, ‘Res mi je žal George’, ‘Težak premor George’, ‘Veliko prijateljev imaš George.’

Na zadnjem vozu je bil /.../ Jasper Rolfe pegastega obraza. Veselo je pomahal v pozdrav in zaklical: ‘Te so zadnje, stric George!’

[Brat Goates] se je obrnil k Francisu in rekel: ‘Ko bi bilo vse to naše!’

Ko sta prispela do ograde kmetije, je Francis skočil z velikega rdečega voza za peso in odprl vata, [oče] pa je zapeljal na polje. [George] je ustavil konja in premotril polje. /.../ Na vsem polju ni bilo niti ene same pese. Potem se mu je posvetilo, kaj je mislil Jasper Rolfe, ko je zaklical: ‘Te so zadnje, stric George!’

[George] je stopil z voza, pobral pest bogate, rjave zemlje, ki jo je tako ljubil, in potem /.../ liste rdeče pese in se za trenutek zazrl v ta simbola svojega dela, kakor da ne bi mogel verjeti svojim očem.

Potem se je usedel na kup pesinih listov – ta mož, ki je v razmiku zgolj šestih dni domov pripeljal štiri svoje ljubljene, zato da jih je pokopal; naredil je krste, izkopal grobove in celo pomagal pri pogrebnih oblačilih – ta osupljivi mož, ki nikdar ni omahoval, niti trznil, niti se v tej mučni preizkušnji zamajal – se je usedel na kup pesnih listov in ihtel kot majhen otrok.

Potem je vstal, si obrisal oči, /.../ se uzrl v nebo in rekel: ‘Hvala, Oče, za starešine našega oddelka.’«6

Da, Bogu hvala za može iz duhovništva in za služenje, ki ga bodo še opravili, ko bodo skrbeli za posameznike in družine ter soustanavljali Sion!

Prvo predsedstvo, zbor dvanajstih apostolov in predsedstvo sedemdeseterih so o teh spremembah premišljevali daljše časovno obdobje. Po veliko molitvah, pozornem preučevanju svetopisemskih temeljev duhovniških zborov in potrditvi, da je to Gospodova volja, gremo naprej enotni glede tega, kar je dejansko še en korak v razkrivanju obnove. Gospodovo vodenje se je udejanjilo in se ga radostim, ko pričujem o njem, o njegovem duhovništvu in vaših posvetitvah v to duhovništvo, v imenu Jezusa Kristusa, amen.

Opombe

  1. NaZ 41:3.

  2. Gl. npr. William G. Hartley, »The Priesthood Reorganization of 1877: Brigham Young’s Last Achievement«, v My Fellow Servants: Essays on the History of the Priesthood (2010), 227–264; »To the Seventies«, v James R. Clark, sest., Messages of the First Presidency of The Church of Jesus Christ of Latter-day Saints (1965), 352–354; Hartley, »The Seventies in the 1880s: Revelations and Reorganizing«, v My Fellow Servants, 265–300; Edward L. Kimball, Lengthen Your Stride: The Presidency of Spencer W. Kimball (2005), 254–258; Susan Easton Black, »Early Quorums of the Seventies«, v David J. Whittaker in Arnold K. Garr, iz., A Firm Foundation: Church Organization and Administration (2011), 139–160; Richard O. Cowan, »The Seventies’ Role in the Worldwide Church Administration«, in A Firm Foundation, 573–593.

  3. Russell M. Nelson, »Uvodne besede«, 188. spomladanska generalna konferenca, apr. 2018.

  4. Boyd K. Packer, »What Every Elder Should Know – and Every Sister as Well: A Primer on Principles of Priesthood Government«, Tambuli, nov. 1994, 17, 19.

  5. Gl. Handbook 2: Administering the Church (2010), 7.3.1.

  6. D. Todd Christofferson, »The Priesthood Quorum«, Liahona, jan. 1999, 47; gl. tudi Vaughn J. Featherstone, »Now Abideth Faith, Hope, and Charity«, Ensign, jul.1973, 36–37.