Po preizkušnji vere
Bog nas bo v preizkušnjah okrepil, če bomo sledili njegovemu glasu in hodili po njegovi poti zavez.
Ko sem bil otrok, se je neki član Cerkve ponudil, da bo mojo družino iz Portorika z letalom odpeljal v Salt Lake City, da se bomo pečatili v templju, vendar so se kmalu začele pojavljati ovire. Marivid, ena mojih sester, je zbolela. Starša nista vedela, kaj naj storita, zato sta molila, in vseeno začutila navdih, naj gremo na pot. Zaupala sta, da bo naša družina obvarovana in blagoslovljena, če bomo zvesto sledili Gospodovemu navdihu – in je bila.
Ne glede na ovire, s katerimi se soočamo v življenju, lahko zaupamo, da bo Jezus pred nami pripravil pot, če bomo hodili v veri. Bog je obljubil, da bodo vsi, ki zvesto živijo po zavezah, ki so jih sklenili z njim, ob njegovem času prejeli njegove obljubljene blagoslove. Starešina Jeffrey R. Holland je učil: »Nekateri blagoslovi pridejo kmalu, nekateri pozno, nekateri pa šele v nebesih; toda tisti, ki se oklenejo evangelija Jezusa Kristusa, jih prejmejo.«1
Moroni je učil, da »je vera to, na kar upamo in ne vidimo; zatorej se ne sporekajte, ker ne vidite, kajti prej ne boste prejeli pričevanja kakor šele po preizkušnji svoje vere«.2
Naše vprašanje se glasi: »Kaj naj naredimo, da se bomo kar najbolje soočili s preizkušnjami, ki nam pridejo na pot?«
Predsednik Cerkve, predsednik Russell M. Nelson, je 16. januarja 2018 v svojem prvem javnem nagovoru učil: »Kot novo predsedstvo bi radi začeli z mislijo na cilj. Zato vam danes govorimo iz templja. Cilj, za katerega si vsi prizadevamo, je, da bi bili obdarjeni z močjo v Gospodovi hiši, pečateni kot družine, zvesti zavezam, sklenjenim v templju, zaradi česar bomo lahko prejeli največji Božji dar – večno življenje. Tempeljske uredbe in zaveze, ki jih tam sklenete, so ključne, da vas okrepijo v življenju, da okrepijo vaše zakonske zveze in družine in vaše zmožnosti, da se ubranite hudičevih napadov. Ker v templju častite in služite prednikom, boste blagoslovljeni z večjimi osebnimi razodetji in mirom ter se boste še trdneje zavezali, da boste ostali na poti zavez.«3
Bog nas bo v preizkušnjah okrepil, če bomo sledili njegovemu glasu in hodili po njegovi poti zavez.
Naše družinsko potovanje v tempelj je bilo težko, a ko smo se približevali saltlaškemu templju v Utahu, je mati, ki je žarela od radosti in vere, rekla: »Z nami bo vse v redu; Gospod nas bo obvaroval.« Pečatili smo se kot družina, sestra pa se je pozdravila. To se je zgodilo šele po preizkušnji vere staršev in potem, ko sta upoštevala Gospodov navdih.
Ta vzor mojih staršev še danes vpliva na naša življenja. Naučil nas je zakaj evangelijski nauk in nam pomagal razumeti pomen, namen in blagoslove, ki nam jih prinaša evangelij. Če razumemo zakaj evangelij Jezusa Kristusa, nam to lahko pomaga, da se s preizkušnjami soočamo z vero.
Navsezadnje je vse, k čemur nas Bog pokliče in nam zapove narediti, izraz njegove ljubezni do nas in njegove želje, da bi nam dal blagoslove, ki so pripravljeni za zveste. Ne moremo predpostavljati, da se bodo naši otroci sami naučili ljubezni do evangelija; odgovorni smo jih poučiti. Ko otrokom pomagamo, da se učijo modro uporabljati svobodno voljo, jih naš pravični vzor lahko navdihne, da sprejemajo pravične odločitve. Njihovo zvesto življenje bo v zameno v pomoč njihovim otrokom, da bodo spoznali resnico evangelija.
Mladeniči in mladenke, prisluhnite preroku, ki vam danes govori. Prizadevajte si, da bi spoznali božanske resnice in razumeli evangelij. Predsednik Nelson je nedavno svetoval: »Katera modrost vam manjka? /…/ Sledite vzoru preroka Josepha. Poiščite miren kraj. /…/ Bodite ponižni pred Bogom. Nebeškemu Očetu izlijte srce. K njemu se obrnite po odgovore.«4 Ko v molitvi, poslušanju nasvetov živih prerokov in opazovanju vzorov pravičnih staršev iščete vodstvo ljubečega nebeškega Očeta, v družini tudi vi lahko postanete močna vez vere.
Starši, katerih otroci so zapustili pot zavez, blago se vrnite k njim. Pomagajte jim, da bodo razumeli evangelijske resnice. Začnite zadaj; nikdar ni prepozno.
Naš vzor pravičnega življenja lahko veliko spremeni. Predsednik Nelson je rekel: »Kot sveti iz poslednjih dni smo se navadili, da o ‘cerkvi’ premišljujemo kot o nečem, kar se dogaja v naših zgradbah za bogoslužje ob podpori tega, kar se dogaja doma. Ta vzorec moramo popraviti. Čas je, da je osrednje dogajanje Cerkve doma, pri tem da jo podpira to, kar se dogaja v zgradbah vej, oddelkov in kolov.«5
Sveti spisi učijo: »Vzgajaj otroka primerno njegovi poti, tudi ko se postara, ne bo krenil z nje.«6
Pravijo tudi: »In sedaj, ker je imelo pridiganje besede veliko težnjo, da je vodilo ljudi, da so delali to, kar je bilo pravično – da, imelo je močnejši učinek na um ljudi kakor meč ali kar koli drugega, kar se jim je zgodilo – zato je Alma menil, da je bolje, da preizkusijo učinkovitost Božje besede.«7
Neka zgodba govori o ženski iz Indije, ki je bila nezadovoljna, ker je njen sin pojedel preveč sladkarij. Ne glede kolikokrat mu je rekla, naj neha, tega ni storil. Popolnoma razočarana se je sina odločila odpeljati k modrecu, ki ga je spoštoval.
Pristopila je in rekla: »Gospod, moj sin poje poje preveč sladkarij. Ali bi mu, prosim, svetovali, naj neha?«
Pozorno je prisluhnil, se obrnil in njenemu sinu rekel: »Pojdi domov in se vrni čez dva tedna.«
Sina je odpeljala domov, vendar je bila zmeden, ker fantu ni rekel, naj ne je več toliko sladkarij.
Čez dva tedna sta se vrnila. Modrec se je zazrl naravnost v fanta in rekel: »Fant, ne bi smel jesti toliko sladkarij. To ni dobro za tvoje zdravje.«
Slednji je prikimal in obljubil, da jih ne bo več pojedel toliko.
Fantova mati je vprašala: »Zakaj mu tega niste rekli pred dvema tednoma?«
Modrec se je nasmehnil. »Pred dvema tednoma sem sam še pojedel preveč sladkarij.«
Ta mož je živel s takšno integriteto, da je vedel, da bo njegov nasvet imel moč le, če bo po njem živel.
Vpliv, ki ga imamo na svoje otroke, je močnejši, ko nas vidijo zvesto hoditi po poti zavez. Vzor takšne pravičnosti je prerok Jakob iz Mormonove knjige. Njegov sin Enoš je takole pisal o očetovih nakih:
»Glejte, zgodilo se je, da sem jaz, Enóš, vedoč, da je bil moj oče pravičen človek – kajti učil me je v svojem jeziku in tudi v Gospodovi vzgoji in opominjanju – in blagoslovljeno bodi ime mojega Boga za to. /.../
In besede, katere sem očeta pogosto slišal govoriti glede večnega življenja in radosti svetih, so se mi globoko vtisnile v srce.«8
Matere hrabrih bojevnikov so živele po evangeliju in njihovi otroci so bili povsem prepričani. Njihov vodja je poročal:
»Matere so jih bile učile, da jih bo Bog, če ne bodo dvomili, rešil.
In govorili so mi besede svojih mater, rekoč: Ne dvomimo, da so naše matere to vedele.«9
Enoša in lamanske hrabre bojevnike je okrepila vera njihovih staršev, ki jim je pomagala pri soočanju s preizkušnjo vere.
V naših dneh smo blagoslovljeni z obnovljenim evangelijem Jezusa Kristusa, ki nas dvigne, ko čutimo, da smo izgubili pogum, ali ko nas skrbi. Zatrjeno nam je, da bodo naša prizadevanja v Gospodovem času obrodila sad, če bomo v preizkušnjah vere vztrajali.
Z ženo sva s področnim predsedstvom starešino Davida A. Bednarja nedavno spremljala na posvetitvi haitijskega templja v Port-au-Princeu. Najin sin Jorge je šel z nama in o svoji izkušnji rekel: »Neverjetno, papa! Brž ko je starešina Bednar začel s posvetitveno molitvijo, sem začutil, kako sta sobo navdali toplina in svetloba. Molitev je močno pripomogla k temu, da sem razumel smisel templja. To je resnično Gospodova hiša.«
Nefi v Mormonovi knjigi uči, da nas bo Bog okrepil, če bomo želeli spoznati njegovo voljo. Zapisal je: »In zgodilo se je, da sem jaz, Nefi, ki sem bil silno mlad, vendar sem bil velike postave in sem prav tako imel veliko željo, da bi vedel za Božje skrivnosti, zatorej klical h Gospodu; in glejte, obiskal me je in mi omehčal srce, da sem verjel vsem besedam, ki jih je oče govoril; zatorej se mu nisem uprl kakor moja brata.«10
Bratje in sestre, svojim otrokom in vsem okrog sebe pomagajmo, da bodo sledili Božji poti zavez, zato da jih bo Duh lahko učil in jim omehčal srca, da si bodo vse življenje želeli slediti Bogu.
Ko premišljujem o vzoru svojih staršev, se zavedam, da nam bo vera v Gospoda Jezusa Kristusa kazala pot nazaj v nebeški dom. Vem, da čudeži pridejo po preizkušnji vere.
Pričujem o Jezusu Kristusu in o njegovi odkupni žrtvi. Vem, da je on naš Odrešenik in Rešitelj. Z nebeškim Očetom sta tisto pomladno jutro leta 1820 prišla k mlademu Josephu Smithu, preroku obnove. Predsednik Russell M. Nelson je prerok naših dni. V imenu Jezusa Kristusa, amen.