Poznati, ljubiti in rasti
Da bi vsi spoznali svojo vlogo v tem veličastnem delu skrbnega služenja, da bomo postali bolj podobni Odrešeniku.
Leta 2016 je Tabernakeljski zbor s Tempeljskega trga obiskal Nizozemsko in Belgijo. Ker sem sodeloval pri navdušujočem dogodku, sem imel priložnost, da sem dvakrat užival v njihovem nastopu.
Med nastopom sem razmišljal, kako velikanski podvig je potovati s tako velikim zborom. Pozornost mi je pritegnil velik gong, ki ga je bilo v primerjavi z violino, trobento ali drugimi glasbili, ki jih zlahka nosimo pod pazduho, težko in verjetno drago prevažati. Ko sem opazoval dejansko angažiranost tega gonga, sem videl, da so nanj samo nekajkrat udarili, medtem ko so druga manjša glasbila sodelovala večino koncerta. Razmišljal sem, da brez zvoka gonga nastop ne bi bil enak, zato so se morali potruditi, da so ta veliki gong prepeljali čez ocean.
Včasih morda čutimo, da smo, tako kot ta gong, dovolj dobri samo za to, da odigramo le manjšo vlogo v nastopu. Vendar naj vam povem, da vaš zvok spremeni vse.
Potrebujemo vsa glasbila. Nekateri se zlahka učimo in nam gre dobro v šoli, medtem ko imajo drugi umetniške talente. Nekateri načrtujejo in gradijo stvari ali skrbijo za druge, jih varujejo ali učijo. Svet potrebuje vsakega od nas, da prida svojo barvo in pomen.
Ta govor bi rad namenil tistim, ki menijo, da ne morejo ničesar prispevati, oziroma verjamejo, da niso pomembni ali nikomur nič ne pomenijo, drugim, ki morda menijo, da jim gre odlično in vsakomur vmes.
Kjerkoli na življenjski poti ste, se nekateri morda počutite tako zelo preobremenjene, da se vam niti ne zdi, da bi bili na tej poti. Rad bi vas povabil, da stopite iz teme v svetlobo. Evangelijska luč vas bo ogrela in ozdravila in vam bo pomagala, da boste razumeli, kdo resnično ste in kakšen je namen vašega življenja.
Nekateri smo tavali po prepovedanih poteh in tam skušali najti srečo.
Nebeški Oče nas vabi, naj hodimo po poti učenca in se vrnemo k njemu. Ljubi nas s popolno ljubeznijo.1
Kaj je pot? Pot je, da drug drugemu pomagamo razumeti, kdo smo, tako da drug drugemu skrbno služimo.
Zame je skrbno služenje udejanjanje božanske ljubezni.2 Tako oblikujemo okolje, kjer tako dajalec kot prejemnik pridobita željo po kesanju. Drugače rečeno, spremenimo smer, se približamo Odrešeniku Jezusu Kristusu in mu postanemo bolj podobni.
Na primer, ni potrebe, da bi zakoncu ali svojim otrokom nenehno govorili, kako se lahko izboljšajo; to že vedo. Oblikovanje ljubečega okolja jim bo dalo moč, da bodo v življenju spremenili, kar je potrebno, in postali boljši ljudje.
Tako postane kesanje vsakodnevni postopek prečiščevanja, ki morda vključuje opravičilo za slabo obnašanje. Spominjam se situacij in jih še vedno doživim, ko sem prenagljeno sodil in prepočasi poslušal. Ko pa sem na koncu dneva molil, sem občutil ljubeči nasvet z nebes, naj se pokesam in izboljšam. Ljubeče okolje, ki so ga najprej oblikovali starši, brat in sestre, kasneje pa žena, otroci in prijatelji, mi je pomagalo, da sem postal boljši človek.
Vsi vemo, kje se lahko izboljšamo. Ni nam treba drug drugega nenehno opominjati, pač pa, da se imamo radi in da skrbimo drug za drugega in tako ustvarimo vzdušje, ki nas pripravi, da se spremenimo.
V takšnem okolju spoznavamo, kdo resnično smo in kakšna bo naša vloga v tem zadnjem poglavju svetovne zgodovine pred drugim Odrešenikovim prihodom.
Če se sprašujete o svoji vlogi, vas vabim, da poiščete prostor na samem in nebeškega Očeta prosite, naj vam razkrije, katero vlogo igrajte. Odgovor bo verjetno prišel postopoma in nato jasneje, ko bomo bolj trdno stali na poti zavez in skrbnega služenja.
Doživljamo nekaj podobnih težav, s kakršnimi se je soočil Joseph Smith, ko je bil sredi besedne vojne in zmešnjave mnenj. Kot beremo v njegovem poročilu, se je pogosto vprašal: »Kaj je treba narediti? Katera od vseh teh skupin ima prav, ali pa so vse skupaj napačne? Če je katera od teh prava, katera to je in kako bom to vedel?«3
Kot je spoznal ob branju Jakobovega pisma, ki pravi: »Če pa komu od vas manjka modrosti, naj jo prosi od Boga, ki jo vsem rad daje in ne sramoti; in dana mu bo,«4 se je »končno /…/ odločil, da [bo] ‘vprašal Boga’«.5
Nadalje beremo, da je »prvič v življenju /…/ poskusil kaj takega, kajti v vsem svojem strahu [ni] nikoli prej poskusil moliti na glas«.6
In tako lahko tudi mi prvič nagovorimo svojega Stvarnika tako, kot ga nismo še nikoli prej.
Ker je Joseph to poskusil, sta se mu prikazala nebeški Oče in njegov Sin, Jezus Kristus, ga poklicala po imenu in zaradi tega jasneje razumemo to, kdo smo in da smo pomembni.
Nadalje beremo, da so ga v zgodnjih najstniških letih »preganjali tisti, ki bi morali biti prijatelji in ki bi morali z [njim] ravnati prijazno«.7 Tako tudi mi lahko pričakujemo nekaj nasprotovanja, če živimo življenje učenca.
Če trenutno menite, da ne morete biti del orkestra in se vam zdi pot kesanja težka, prosim, vedite, da če si bomo še naprej prizadevali, nam bo breme z ramen odvzeto in spet bo posijala luč. Nebeški Oče nas ne bo nikoli zapustil, ko se obrnemo nanj. Lahko pademo in vstanemo, on pa nam bo pomagal obrisati umazanijo s kolen.
Nekateri smo ranjeni, vendar so v Gospodovem paketu prve pomoči dovolj veliki povoji, da pokrijejo vse naše rane.
Prav to popolno ljubezen, ki jo imenujemo tudi dobrotljivost oziroma »čista Kristusova ljubezen«8, potrebujemo v naših domovih, kjer starši skrbijo za otroke in otroci za starše. Zaradi take ljubezni se bomo v srcih spremenili in rodila se bo želja, da bi izpolnjevali njegovo voljo.
To ljubezen potrebujemo v naših odnosih z drugimi, da nas bo kot otroke nebeškega Očeta in kot člane njegove Cerkve usposobila, da bomo v naše orkestre vključili vsa glasbila, tako da bomo lahko nastopali veličastno z angelskimi nebeškimi zbori, ko pride ponovno Odrešenik.
Ta ljubezen, ta luč mora svetiti in razsvetljevati naše okolje v vsakdanjem življenju. Ljudje bodo svetlobo opazili in pritegnila jih bo. Tovrstno misijonarsko delo bo druge pritegnilo, da bodo »prišli in videli, prišli in pomagali ter prišli in ostali«.9 Ko prejmete pričevanje o tem velikem delu in svoji vlogi v njem, vas prosim, veselimo se z našim ljubim prerokom Josephom Smithom, ki je rekel: »Kajti videl sem videnje; to sem vedel in vedel sem, da Bog to ve, in tega nisem mogel zanikati.«10
Pričujem vam, da vem, kdo sem, in vem, kdo ste vi. Vsi smo otroci nebeškega Očeta, ki nas ima rad. Ni nas poslal sem, da bi nam spodletelo, temveč da bi se veličastno vrnili k njemu. Molim, da bi vsi spoznali svojo vlogo v tem veličastnem delu skrbnega služenja in tako postali bolj podobni Odrešeniku, ko bo ponovno prišel, v imenu Jezusa Kristusa, amen.