Vzemimo svoj križ
To, da vzamemo svoj križ in sledimo Odrešeniku, pomeni, da vztrajamo v veri na Gospodovi poti in se ne vdajamo posvetnim razvadam.
Dragi bratje in sestre, v zadnjih dveh dneh smo od voditeljev prejeli čudovite nauke. Če bomo te navdihnjene in brezčasne nauke skušali udejanjati v življenju, vam pričujem, da bo Gospod v svoji milostljivosti vsakemu od nas pomagal nositi križ in nam olajšal bremena.1
Ko je bil Odrešenik v bližini Cezareje Filipove, je učencem razkril, kaj bo pretrpel po rokah starešin, vélikih duhovnikov in pismoukov v Jeruzalemu. Posebej jih je učil o svoji smrti in veličastnem vstajenju.2 Tistikrat učenci niso v celoti razumeli njegovega božanskega poslanstva na zemlji. Ko je Peter slišal, kaj je rekel Odrešenik, ga je potegnil na stran in ga pograjal, rekoč: »Bog ne daj, Gospod! To se ti nikakor ne sme zgoditi!«3
Da bi Odrešenik svojim učencem pomagal razumeti, da zavezanost njegovemu delu vključuje podrejenost in trpljenje, je sočutno izjavil:
»Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj.
Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel.
Kajti kaj koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi? Ali kaj bo dal človek v zameno za svoje življenje?«4
Odrešenik je s to izjavo poudaril, da se morajo vsi, ki so mu voljni slediti, odreči sebi in brzdati svoje želje, poželenja in strasti ter žrtvovati vse, celo življenje samo, če je treba, in se v celoti podrediti Očetovi volji – prav kakor se je on.5 To je pravzaprav cena, ki jo je treba plačati za odrešitev duše. Jezus je namenoma in simbolično uporabil znamenje križa, da bi učencem pomagal bolje razumeti, kaj žrtev in predanost Gospodovi stvari dejansko pomeni. Podoba križa je bila med njegovimi učenci in prebivalci rimskega cesarstva dobro poznana, saj so Rimljani žrtve križanja primorali, da so križ oziroma prečni tram javno nosili do mesta, kjer so jih usmrtili.6
Učencem se je šele po Odrešenikovem vstajenju odprl um, da so razumeli vse, kar je bilo zapisano o njem7, in kaj se bo od tistega trenutka naprej pričakovalo od njih.8
Enako moramo vsi mi odpreti misli in srce, da bomo lahko bolje razumeli, kako pomembno je, da vzamemo svoj križ in mu sledimo. V svetih spisih izvemo, da imajo tisti, ki želijo vzeti svoj križ, Jezusa Kristusa tako močno radi, da se odrečejo vsej nesvetosti in vsemu posvetnemu poželenju in spolnjujejo njegove zapovedi.9
Naša odločnost, da zavržemo vse, kar je v nasprotju z Božjo voljo, da žrtvujemo vse, kar se nas prosi, da damo, in da si prizadevamo slediti njegovim naukom, nam bo pomagala, da bomo vztrajali na poti evangelija Jezusa Kristusa – celo spričo stisk, šibkosti naše duše ali družbenega pritiska ali posvetnih filozofij, ki oporekajo njegovim naukom.
Na primer, tistim, ki še niste našli večnega družabnika in ste morda osamljeni in obupani, ali tistim, ki ste ločeni in se počutite zapuščene in pozabljene, zagotavljam, da to, da sprejmete Odrešenikovo povabilo, naj prevzamete svoj križ in mu sledite, pomeni, da vztrajate v veri na Gospodovi poti, ohranjate dostojanstvo in se ne predajate posvetnim navadam, ki bodo sčasoma odvzele upanje v Božjo ljubezen in milost.
Ista načela veljajo za vse, ki doživljate istospolno privlačnost, občutite malodušje in nemoč. In zaradi tega nekateri med vami nemara menite, da evangelij Jezusa Kristusa ni več za vas. V tem primeru bi vam rad zagotovil, da vselej obstaja upanje v Boga Očeta in njegov načrt sreče, v Jezusa Kristusa in njegovo odkupno žrtev in to, da živimo po njunih ljubečih zapovedih. Gospod nas v svoji popolni modrosti, moči, pravičnosti in milosti lahko pečati za svoje, da bomo prišli v njegovo navzočnost in bomo večno odrešeni, če bomo stanovitno in neomajno spolnjevali zapovedi10 in vselej opravljali dobra dela.11
Za tiste, ki ste hudo grešili, sprejemanje tega istega povabila med drugim pomeni, da postanete ponižni pred Bogom, se posvetujete z ustreznimi cerkvenimi voditelji ter se pokesate grehov in jih opustite. Ta postopek bo prav tako blagoslovil vse, ki se borijo z izčrpavajočo zasvojenostjo, vključno z opioidi, drogami, alkoholom in pornografijo. Upoštevanje teh korakov vas pripelje k Odrešeniku, ki vas naposled lahko osvobodi krivde, žalosti ter duhovnega in telesnega suženjstva. Poleg tega se po pomoč lahko zatečete tudi k svoji družini, prijateljem in strokovno usposobljenim zdravstvenim strokovnjakom in svetovalcem.
Prosim vas, nikoli ne odnehajte po tem, ko vam večkrat zaporedoma ne uspe, in ne mislite, da niste sposobni opustiti grehe in premagati zasvojenosti. Ne morete si privoščiti, da bi se prenehali truditi in zatem nadaljevati v šibkosti in grehu! Vselej si prizadevajte delati po svojih najboljših močeh in s svojimi deli dokazujte, da si želite očistiti notranjo posodo, kot je učil Odrešenik.12 Včasih rešitve na določene izzive pridejo po mesecih in mesecih neprestanega truda. V teh okoliščinah za vse nas velja obljuba, ki jo najdemo v Mormonovi knjigi, »da je po milostljivosti, da smo odrešeni, po vsem kar lahko storimo«13. Prosim, zapomnite si, da Odrešenikov dar milostljivosti »ni neizogibno omejen na čas ‘po’ vsem, kar lahko storimo. Njegovo milostljivost lahko prejmemo pred, med in po tem, ko smo udejanjili vsa svoja prizadevanja«14.
Če si bomo še naprej prizadevali premagovati svoje izzive, pričujem, da nas bo Bog blagoslovil z darovi vere, da bomo ozdravljeni, in z darom čudežev.15 Za nas bo storil to, česar sami zase nismo zmožni storiti.
Poleg tega za tiste, ki ste zagrenjeni, jezni, užaljeni ali prevzeti od bridkosti zaradi nečesa, za kar menite, da si niste zaslužili, vzeti križ in slediti Odrešeniku pomeni, da se skušate znebiti teh občutkov in se obrnete na Gospoda, da vas bo osvobodil tega stanja duha in vam pomagal najti mir. Če bomo še naprej gojili te negativne občutke in čustva, bomo na žalost živeli življenje brez vpliva Gospodovega Duha. Ne moremo se pokesati za druge, lahko pa jim odpustimo tako, da ne dopuščamo, da bi bili talci tistih, ki so nam škodovali.16
Sveti spisi učijo, da obstaja izhod iz teh situacij – da povabimo Odrešenika, naj nam pomaga, da bomo svoje kamnito srce zamenjali z novim.17 Da bi se to zgodilo, moramo s svojimi šibkostmi priti pred Gospoda18 ter ga milo prositi za pomoč in odpuščanje,19 še posebej vsako nedeljo med svetim trenutkom, ko vzamemo zakrament. Odločimo se, da ga bomo prosili za pomoč, in naredimo pomemben in težak korak s tem, da odpustimo tistim, ki so nas prizadeli, zato da se bodo naše rane lahko začele celiti. Če boste to delali, vam obljubljam, da bodo vaše noči polne olajšanja, ki pride, ko je um v miru z Gospodom.
Ko je bil prerok Joseph Smith leta 1839 v ječi Liberty, je članom Cerkve napisal pismo, ki vsebuje prerokbe, ki so v teh situacijah tako zelo koristne. Zapisal je: »Vsi prestoli in gospostva, vladarstva in moči bodo razodete in dane vsem, ki so hrabro vztrajali v evangeliju Jezusa Kristusa.«20 Zato bodo tisti, ki prevzamejo Odrešenikovo ime, zaupajo v njegove obljube in vztrajajo do konca, odrešeni21 in bodo lahko bivali z Bogom v stanju sreče brez konca.22
Bratje in sestre, v življenju se vsi soočamo z neugodnimi okoliščinami, zaradi česar smo žalostni, nemočni, obupani in včasih celo oslabljeni. Zaradi nekaterih od teh občutkov Gospoda morda vprašamo: »Zakaj doživljam te situacije?« ali »Zakaj se moja pričakovanja niso uresničila? Nenazadnje delam vse, kar je v moji moči, da nosim svoj križ in sledim Odrešeniku!«
Moji dragi prijatelji, zavedati se moramo, da to, da vzamemo svoj križ, vključuje, da smo ponižni in da zaupamo v Boga in njegovo neskončno modrost. Priznati moramo, da pozna vsakega od nas in naše potrebe. Prav tako moramo sprejeti dejstvo, da se Gospodov čas od našega razlikuje. Včasih prosimo za blagoslov in Gospodu postavimo rok za izpolnitev. Svoje zvestobe njemu ne moremo pogojevati s tem, da mu postavljamo rok za odgovore na naše želje. Ko to počnemo, smo podobni skeptičnim Nefijcem iz starodavnih časov, ki so zasmehovali svoje brate, rekoč, da so minili dnevi, ko naj bi se izpolnile besede, ki jih je govoril Samuel Lamanec, in so povzročali zmedo med tistimi, ki so verjeli.23 Gospodu moramo dovolj zaupati, da bomo mirni in vedeli, da je on Bog, da ve vse in da pozna vsakogar od nas.24
Nedavno sem imel priložnost, da sem skrbno služil ovdoveli sestri po imenu Franca Calamassi, ki boleha za izčrpavajočo boleznijo. Sestra Calamassi je bila v svoji družini prva, ki se je pridružila obnovljeni Cerkvi Jezusa Kristusa. Čeprav se mož ni nikoli krstil, je pristal na srečanje z misijonarji in se pogosto udeležil cerkvenih sestankov. Navkljub temu je ostala zvesta in je svoje štiri otroke vzgojila v evangeliju Jezusa Kristusa. Leto po moževi smrti je z otroki odpotovala v tempelj. Sodelovali so v svetih uredbah in se pečatili kot družina. Obljube, povezane s temi uredbami, so ji prinesle veliko upanja, radosti in sreče, kar ji je v življenju pomagalo, da je vztrajala.
Ko so se pojavili prvi znaki bolezni, ji je škof dal blagoslov. Tistikrat je škofu povedala, da je pripravljena sprejeti Gospodovo voljo, in izrazila svojo vero, da bo ozdravljena, kakor tudi vero, da bo bolezen prenašala do konca.
Ko sem med obiskom sestro Calamassi držal za roko in ji gledal v oči, sem videl angelski sij, ki je žarel z njenega obraza – in odražal njeno prepričanje v Božji načrt in njeno popolnoma svetlo upanje v Očetovo ljubezen in načrt zanjo.25 Občutil sem njeno odločenost, da do konca vztraja v svoji veri in da navkljub izzivom, s katerimi se je soočala, vzame svoj križ. Življenje te sestre je pričevanje o Kristusu, izjava o njeni veri in predanosti Gospodu.
Bratje in sestre, rad bi pričeval, da moramo za to, da vzamemo svoj križ in sledimo Odrešeniku, slediti njegovemu zgledu in mu skušati postati podobni26, se potrpežljivo soočati z življenjskimi okoliščinami, zanikati in prezirati poželenja naravnega človeka in čakati na Gospoda. Psalmist je zapisal:
»Upaj v Gospoda, bodi močan, tvoje srce naj se opogumi, upaj v Gospoda.«27
»On je naša pomoč in naš ščit.«28
Če bomo hodili po Učenikovih stopinjah in čakali nanj, ki je končni zdravitelj naših življenj, vam pričujem, da bo to zagotovilo počitek našim dušam in napravilo, da bodo naša bremena enostavna in lahka.29 O tem pričujem v svetem imenu Jezusa Kristusa, amen.