Postanimo kot Jezus

starešina Scott D. Whiting

od sedemdeseterih

Le z Odrešenikovo božansko pomočjo lahko vsi napredujemo k temu, da mu bomo postali podobni.

Celo za vestnega učenca življenja in delovanja Jezusa Kristusa je Odrešenikov opomin, naj bomo, »prav kakršen sem sam«¹, zastrašujoč in dozdevno nedosegljiv. Morda ste podobni meni – še preveč se zavedate vseh svojih napak in neuspehov – zato se vam morda razumsko zdi bolj prijetno hoditi po poti, ki se ne vzpenja in kjer ni rasti. »Gotovo je ta nauk nestvaren in pretiran,« upravičujemo, ko udobno sprejmemo pot najmanjšega odpora in s tem porabimo manj kalorij za potrebno spremembo.

Ampak kaj če postati, »prav kakršen [je on]«, ni metaforično niti v našem umrljivem stanju? Kaj če je do neke mere dosegljivo v tem življenju in dejansko predpogoj, da bomo spet z njim? Kaj če je, »prav kakršen sem sam« točno in natančno to, kar je mislil Odrešenik? Kaj potem? Koliko truda smo pripravljeni vložiti, da bi v svoje življenje privabili njegovo čudežno moč, da bi spremenili samo našo naravo?

Starešina Neal A. Maxwell je učil: »Ko razmišljamo, da nam je Jezus zapovedal, naj mu postanemo podobni, vidimo, da v našem trenutnem stanju nismo nujno hudobni, ampak prej polovičarski in s pomanjkanjem navdušenja za njegovo stvar – ki je tudi naša stvar! Hvalimo ga, ampak redko posnemamo.«² Charles M. Sheldon, mladi pastor, je podobno mnenje izrazil takole: »Naše krščanstvo ima vse preveč rado lagodnost in udobje, da bi prevzelo karkoli tako groznega in težkega, kot je križ.«³

Dejansko za vse velja naročilo, naj postanemo takšni, kot je on, prav kakor je Jezus Kristus postal, kakršen je Oče.⁴ Ko napredujemo, postanemo popolnejši, bolj dovršeni in celostno razviti.⁵ Takšen nauk ne temelji na nauku katerekoli sekte, temveč prihaja naravnost od samega Učitelja. Skozi te leče bi morali živeti, razmišljati o sporazumevanju in spodbujati odnose. Resnično ni drugega načina, da pozdravimo rane uničenih odnosov oziroma razdeljene družbe, kot da vsak od nas v večji meri posnema Kneza miru.⁶

Premislimo, kako začeti s pozornim, zavestnim in namernim prizadevanjem, da bi postali, kakršen je Jezus Kristus, tako da pridobimo njegove lastnosti.

Odločite se in se obvežite

Pred nekaj leti sva z ženo stala na začetku poti na najvišjo japonsko goro Fudži. Ko sva se začela vzpenjati, sva se ozrla navzgor na oddaljen vrh in se spraševala, če bova lahko prišla tja.

Med vzpenjanjem je nastopila utrujenost, boleče mišice in vpliv višine. Psihično gledano je postalo pomembno, da se osredotočava samo na naslednji korak. Govorila sva si: »Morda ne bom kmalu na vrhu, lahko pa naredim naslednji korak prav zdaj.« Čez čas je strašljiva naloga končno postala dosegljiva – korak za korakom.

Prvi korak na tej poti, da postanemo podobni Jezusu Kristusu, je, da imamo željo, da to naredimo. To, da razumemo opozorilo, naj mu postanemo podobni, je dobro, vendar se mora temu razumevanju pridružiti hrepenenje, da bi se korak za korakom spremenili, da bi presegli naravnega človeka.⁷ Da bi razvili to željo, moramo vedeti, kdo je Jezus Kristus. Vedeti moramo nekaj o njegovem značaju⁸ in iskati moramo njegove lastnosti v svetih spisih, pri čaščenju in na drugih svetih krajih. Ko ga bomo začeli bolje spoznavati, bomo videli, kako se njegove lastnosti odražajo v drugih ljudeh. To nas bo spodbudilo k lastnemu iskanju, ker če drugi do določene mere lahko pridobijo njegove lastnosti, jih lahko tudi mi.

Če smo pošteni do sebe, Kristusova luč⁹ v nas šepeče, da obstaja razdalja med tem, kje smo mi, v primerjavi z želenim značajem Odrešenika.¹⁰ Takšno poštenje je bistveno, če hočemo napredovati, da bi mu postali podobni. Poštenje je namreč ena njegovih lastnosti.

Torej, tisti med nami, ki smo pogumni, lahko razmislimo, da bi vprašali zvestega družinskega člana, zakonca, prijatelja ali duhovnega voditelja, katero lastnost Jezusa Kristusa potrebujemo – in morda se moramo pripraviti na odgovor! Včasih se vidimo z ukrivljenimi ogledali, ki nas kažejo veliko bolj okrogle oziroma veliko vitkejše, kot smo v resnici.

Zvesti prijatelji in družinski člani nam lahko pomagajo, da se bomo natančneje videli, vendar celo oni, kakorkoli ljubeči in pripravljeni pomagati bi radi bili, lahko vidijo stvari nepopolno. Zato je ključno, da tudi ljubečega nebeškega Očeta vprašamo, kaj potrebujemo in na kaj naj osredotočimo svoja prizadevanja. On nas popolnoma pozna in nam bo ljubeče pokazal naše slabosti.¹¹ Morda boste spoznali, da potrebujete večjo potrpežljivost, ponižnost, dobrotljivost, ljubezen, upanje, marljivost ali poslušnost, če jih omenim le nekaj.¹²

Nedavno sem doživel izkušnjo, ki razširja dušo, ko mi je ljubeči cerkveni voditelj zelo neposredno predlagal, da bi v večji meri lahko uporabil določeno lastnost. Ljubeče je presekal vsako potvarjanje. Tisti večer sem o tem povedal ženi. Bila je milostno dobrotljiva, čeprav se je strinjala z njegovim predlogom. Sveti Duh mi je potrdil, da je njun nasvet od ljubečega nebeškega Očeta.

Morda bi vam pomagalo, če bi pošteno izpolnili delovni list s Kristusovimi lastnostmi v šestem poglavju priročnika Pridigajte moj evangelij.¹³

Ko boste pošteno opravili ocenjevanje in se odločili, da se boste začeli vzpenjati na goro, se boste morali pokesati. Predsednik Russell M. Nelson je ljubeče učil: »Ko se odločimo, da se bomo pokesali, se odločimo, da se bomo spremenili. Odrešeniku dovolimo, da nas preoblikuje v najboljšo enačico nas samih. Odločimo se, da bomo duhovno rasli in prejeli radost – radost odkupitve v Gospodu. Ko se odločimo, da se bomo pokesali, se odločimo, da bomo postali bolj podobni Jezusu Kristusu!«¹⁴

Zato, da bomo postali kot Jezus Kristus, bo potrebna sprememba našega srca in uma, dejansko našega značaja, in to je mogoče samo preko odkupne milosti Jezusa Kristusa.¹⁵

Opredelite in naredite

Zdaj, ko ste se odločili, da se boste spremenili in pokesali, in ste poiskali vodstvo preko molitve, iskrenega razmišljanja in mogoče posvetovanja z drugimi, boste morali izbrati lastnost, na katero se boste močno osredotočili. Morali se boste zavezati, da se boste resno potrudili. Teh lastnosti ne boste poceni in iznenada pridobili, temveč bodo prišle postopno med prizadevanjem preko njegove milosti.

Kristusove lastnosti so darovi ljubečega nebeškega Očeta, da nas in naše bližnje blagoslovijo. Zatorej bodo za naša prizadevanja, da bi pridobili te lastnosti, potrebne iskrene prošnje za njegovo božansko pomoč. Če te darove iščemo, da bi bolje služili drugim, nas bo v naših prizadevanjih blagoslovil. Sebično prizadevanje za dar od Boga se bo končalo z razočaranjem in nezadovoljstvom.

Ko z močnim osredotočanjem na določeno potrebno lastnost napredujete pri pridobivanju te lastnosti, vam začenjajo pripadati tudi druge lastnosti. Ali nekdo, ki se močno osredotoča na dobrotljivost, ne raste tudi v ljubezni in ponižnosti? Ali nekdo, ki se globoko osredotoča na poslušnost, ne pridobi več marljivosti in upanja? Vaša iskrena prizadevanja, da bi pridobili eno lastnost, postanejo plima, ki dvigne vse čolne v pristanišču.

Zapišite in ohranjajte

Ko si prizadevam, da bi mu postal podoben, je pomembno, da zapišem svoje izkušnje in to, kar se učim. Ko globoko v mislih z eno od njegovih lastnosti preučujem svete spise, postanejo kot novi, ko vidim primere te lastnosti v njegovih naukih, delovanju in učencih. Moje oko postane tudi bolj zazrto v prepoznavanje te lastnosti pri drugih. Opazoval sem čudovite posameznike iz Cerkve in izven nje z lastnostmi, ki ga posnemajo. So lepi primeri tega, kako so te lastnosti lahko razpoznavne pri običajnih smrtnikih preko njegove ljubeče milosti.

Da boste videli pravi napredek, boste morali vložiti vztrajen napor. Podobno kot vzpenjanje na goro zahteva predpriprave, vzdržljivost in vztrajnost med vzponom, bo tudi to potovanje zahtevalo pravi trud in žrtvovanje. Pravo krščanstvo, v katerem si prizadevamo, da bi postali podobni našemu Učitelju, je vedno zahtevalo naša najboljša prizadevanja.¹⁶

Zdaj pa naj vas malce posvarim. Zapoved, naj mu postanemo podobni, ni namenjena temu, da bi se počutili krive, nevredne ali neljubljene. Vsa naša življenjska izkušnja je namenjena napredovanju, poskušanju, neuspehom in uspehom. Kakorkoli že sva si z ženo želela, da bi lahko zaprla oči in se čudežno prestavila na vrh, v življenju ne gre za to.

Ste dovolj dobri, ste ljubljeni, vendar to ne pomeni, da ste že popolni. Čaka nas delo v tem življenju in v naslednjem. Le z njegovo božansko pomočjo lahko vsi napredujemo k temu, da mu bomo postali podobni.

V teh časih, ko se »[zdi, da je] v vsem /…/ nemir; in /…/ vse ljudi [je očitno] obšel strah«,¹⁷ je edini protistrup, edino zdravilo, da si prizadevamo, da bi bili podobni Odrešeniku,¹⁸ Odkupitelju¹⁹ vsega človeštva, Luči sveta,²⁰ in da iščemo njega, ki je izjavil: »Jaz sem pot.«²¹

Vem, da je to, da mu postanemo z njegovo pomočjo in močjo podobni, dosegljivo postopoma. Če ne bi bilo, nam ne bi dal te zapovedi.²² To vem – deloma zato, ker vidim njegove lastnosti v tako številnih od vas. O tem pričujem v imenu Jezusa Kristusa, amen.