Prosite, iščite in trkajte
Pomemben del načrta nebeškega Očeta je priložnost, da se z njim sporazumevamo, kadar hočemo.
Pred štirimi meseci sem med preučevanjem svetih spisov bral o Almu in njegovem delovanju v Amoníhi, ko sem v priročniku Pridi in hodi za menoj naletel na predlog, ki pravi: »Ko boste brali o velikih blagoslovih, ki jih je Bog dal Nefijcem (gl. Alma 9:19–23), premišljujte o velikih blagoslovih, ki jih je dal vam.«1 Odločil sem se, da napravim svoj seznam Božjih blagoslovov in jih zabeležim v digitalno različico priročnika. V nekaj minutah sem jih naštel šestnajst.
Med najpomembnejšimi so bili veliki blagoslovi Odrešenikove milosti in odkupnega žrtvovanja v moje dobro. Pisal sem tudi o blagoslovu, ki sem ga imel, ko sem kot mlad misijonar na Portugalskem predstavljal Odrešenika in kasneje s svojo ljubečo večno družabnico Patricio v južnem misijonu Porto Alegre v Braziliji, kjer sva služila s 522 močnimi in čudovitimi misijonarji. Ko že omenjam Patricio, številni blagoslovi, ki sem jih zapisal tistega dne, so blagoslovi, ki sva jih bila deležna v najini štiridesetletni zakonski zvezi – med katerimi so pečatenje v brazilskem templju v Sao Paulu, najini trije čudoviti otroci, njihovi zakonci in najinih trinajst vnukov.
Pomislil sem tudi na svoje pravične starše, ki so me vzgojili po evangelijskih načelih. Zlasti sem se spomnil trenutka, ko sem bil star okrog deset let, ko je moja ljubeča mama pokleknila z mano ob moji postelji, da bi molila. Verjetno je menila, da bi se moje molitve, če bi želel, da bi dosegle Očeta v nebesih, morale izboljšati. Zato je rekla: »Najprej bom molila jaz, potem pa boš molil ti.« S tem vzorcem je nadaljevala veliko večerov, dokler ni bila prepričana, da sem se z načeli in vajo naučil, kako naj govorim z nebeškim Očetom. Večno ji bom hvaležen, ker me je naučila moliti, kajti spoznal sem, da nebeški Oče sliši moje molitve in nanje odgovarja.
Pravzaprav je bil to še en blagoslov, ki sem ga dodal na seznam – dar zmožnosti poslušanja in spoznavanja Gospodove volje. Pomemben del načrta nebeškega Očeta je priložnost, da se z njim sporazumevamo, kadar hočemo.
Gospodovo povabilo
Ko se je Odrešenik po svojem vstajenju prikazal v Ameriki, je ponovil, kar je rekel učencem v Galileji. Rekel je:
»Prosíte in vam bo dano; iščite in boste našli; trkajte in se vam bo odprlo.
Kajti vsak, ki prosi, prejme; in ta, ki išče, najde; in temu, ki trka, se bo odprlo.« (3 Nefi 14:7–8; gl. tudi Matej 7:7–8)
Naš prerok, predsednik Russell M. Nelson, nas dandanes podobno prosi. Rekel je: »Molite v imenu Jezusa Kristusa o svojih skrbeh, strahovih, šibkostih – da, prav o hrepenenju svojega srca. Potem pa prisluhnite! Zapišite misli, ki jih boste prejeli. Zabeležite občutke in uresničite dejanja, za katera dobite navdih. Ko boste ta postopek ponavljali dan za dnem, mesec za mesecem, leto za letom, boste ‘rasli v načelu razodetja’.«2
Predsednik Nelson je dodal: »V prihodnjih dneh duhovno ne bo mogoče preživeti brez vpliva Svetega Duha, ki nas vodi, usmerja in tolaži.«3
Zakaj je razodetje tako zelo pomembno za naše duhovno preživetje? Ker je svet lahko zmeden in hrupen, poln prevar in motenj. Sporazumevanje z Očetom v nebesih nam omogoča, da opredelimo, kaj je res in kaj ne, kaj je pomembno za Gospodov načrt za nas in kaj ne. Svet je lahko tudi krut in zadaja srčne bolečine. Toda če bomo v molitvi odprli srce, bomo začutili tolažbo, ki prihaja od Očeta v nebesih, in zagotovilo, da nas ljubi in ceni.
Prosite
Gospod je rekel, da »vsak, ki prosi, prejme«. To se zdi preprosto, vendar je močno, ker razodeva naše želje in našo vero. Ampak za to, da se naučimo razumeti Gospodov glas, sta potrebna čas in potrpežljivost. Pozornost posvečamo mislim in občutkom, ki pridejo v naše misli in srce, in jih zapišemo, kot nam je svetoval prerok. Zapisovanje vtisov je pomemben del prejemanja. Pomaga nam, da se spomnimo, obnovimo in znova začutimo, kaj nas Gospod uči.
Nedavno mi je ljubljena oseba rekla: »Verjamem v resničnost osebnega razodetja. Verjamem, da mi bo Sveti Duh pokazal vse, kar moram delati.4 Zlahka verjamem, ko začutim, kako mi v prsih gori nedvomno prepričanje.5 Toda, kako naj mi Sveti Duh vselej takole govori?«
Mojim ljubljenim, pa tudi vsem vam, pravim, da bi tudi jaz rad nenehno občutil tiste močne vtise Duha in vselej jasno videl pot, ki naj bi ji sledil. Vendar ne občutim. Kakorkoli, to, kar največkrat občutimo, je pogosteje Gospodov mirni, tihi glas, ki nam v misli in srce šepeta: »Tu sem. Rad te imam! Pojdi; delaj po svojih najboljših močeh. Podpiral te bom.« Ni nam treba vselej vsega vedeti ali vsega videti.
Ta mirni, tihi glas ponovno potrjuje, spodbuja in tolaži – in velikokrat je prav to tisto, kar tisti dan potrebujemo. Sveti Duh obstaja in njegovi vtisi so dejanski – veliki in majhni.
Iščite
Gospod obljublja: »Ta, ki išče, najde.« Iskanje namiguje na miselni in duhovni napor – premišljevanje, preverjanje, preizkušanje in preučevanje. Iščemo, ker zaupamo v Gospodove obljube. Kajti »kdor prihaja k Bogu, mora verovati, da on biva in poplača tiste, ki ga iščejo« (Hebrejcem 11:6). Ko iščemo, ponižno priznavamo, da se moramo še veliko naučiti, in Gospod nam bo poglobil razumevanje in nas pripravil, da bomo prejeli še več. »Kajti glejte, tako govori Gospod Bog: Človeškim otrokom bom dal vrstico za vrstico, nauk za naukom, malo tukaj in malo tam; /…/ kajti temu, ki prejme, bom še dal.« (2 Nefi 28:30)
Trkajte
Nenazadnje je Gospod rekel: »Temu, ki trka, se bo odprlo.« Trkati pomeni delovati v veri. Ko mu dejavno sledimo, nam Gospod odpre pot. Obstaja čudovita hvalnica, ki nas uči, »naj se prebudimo in naredimo nekaj več, kot le sanjamo o domovanju zgoraj. Dobra dela so zadovoljstvo, radost brez primere, blagoslov dolžnosti in ljubezni«6. Starešina Gerrit W. Gong iz zbora dvanajsterih je nedavno pojasnil, da razodetje pogosto prejmemo, ko delamo dobra dela. Rekel je: »Ko poskušamo služiti tistim okrog sebe, mislim da nam Gospod daje dodatno mero svoje ljubezni zanje in s tem tudi za nas. Mislim, da drugače slišimo njegov glas – drugače ga začutimo – ko molimo, da bi pomagali tistim okrog nas, ker je to ena od molitev, na katere najbolj želi odgovoriti.«7
Almov zgled
Ta preprosti predlog v priročniku Pridi in hodi za menoj, naj razmislim o svojih blagoslovih, je prinesel čudovitega duha in nekaj nepričakovanih duhovnih uvidov. Ko sem nadaljeval z branjem o Almu in njegovem delovanju v Amoníhi, sem odkril, da je Alma dober primer tega, kaj pomeni prositi, iskati in trkati. Beremo, da je Alma »v duhu močno delal, ko se je v goreči molitvi boril z Bogom, da bi svojega Duha razlil na ljudi«. Vendar odgovora na to molitev ni prejel tako, kot je upal, in Alma je bil izgnan iz mesta. Alma, »potrt od žalosti«, je skoraj obupal, ko mu je angel predal naslednje sporočilo: »Blagor ti, Alma; zato dvigni glavo in se raduj, kajti velik razlog imaš za radost«. Angel mu je potem rekel, naj se vrne v Amoního in poskusi znova, in Alma se je »naglo vrnil«8.
Kaj od Alma izvemo o tem, naj prosimo, iščemo in trkamo? Izvemo, da je za molitev potreben duhovni napor in da nas to ne bo vselej pripeljalo do rezultata, na katerega upamo. Ko pa se počutimo malodušne ali obtežene z žalostjo, nas Gospod na različne načine tolaži in nam daje moč. Morda ne bo takoj odgovoril na vsa naša vprašanja oziroma razrešil naših težav, ne, spodbuja nas, naj se še naprej trudimo. Če bomo tedaj svoj načrt naglo uskladili z njegovim, nam bo odprl pot, kot je to storil za Alma.
Pričujem, da je to razdobje polnosti evangelija. V življenju smo lahko deležni blagoslovov odkupne daritve Jezusa Kristusa. Sveti spisi so nam široko dostopni. Vodijo nas preroki, ki nas učijo o Gospodovi volji za težke čase, v katerih živimo. Poleg tega imamo neposreden dostop do lastnega razodetja, zato da nas Gospod lahko tolaži in vodi. Kakor je angel rekel Almu, imamo »velik razlog za radost« Alma 8:15. V imenu Jezusa Kristusa, amen.