Verjamem v angele
Gospod se zaveda izzivov s katerimi se soočate. Pozna vas, rad vas ima in obljubljam, poslal vam bo angele, da vam bodo pomagali.
Bratje in sestre, verjamem v angele in bi vam rad govoril o svojih izkušnjah z njimi. S tem upam in molim, da bomo prepoznali pomembnost angelov v svojem življenju.
Sledi nekaj besed starešine Jeffreyja R. Hollanda s pretekle generalne konference: »Ko govorimo o tistih, ki so orodje v Božjih rokah, se spomnimo, da niso vsi angeli z druge strani tančice. Z nekaterimi hodimo in se z njimi pogovarjamo – tukaj, sedaj in vsak dan. Nekateri bivajo v naših soseskah. /…/ Zdi se, da nebesa resnično niso nikoli bližje kot takrat, ko vidimo, kako se Božja ljubezen izraža v prijaznosti in predanosti ljudi, ki so tako dobri in tako čisti, da je angelski edina beseda, ki nam pride na misel.« (»Delovanje angelov«, generalna konferenca, okt. 2008)
Rad bi govoril o angelih na tej strani tančice. Angeli, ki v naših vsakdanjih življenjih hodijo med nami, so močni opomniki Božje ljubezni do nas.
Prva angela, ki ju bom omenil, sta dve misijonarki, sestra Vilma Molina in sestra Ivonete Rivitti, ki sta me učili o evangeliju, ko sem bil mladenič. Z mlajšo sestro sva bila povabljena na cerkveno dejavnost, kjer sva spoznala ta dva angela. Nikoli si nisem predstavljal, da mi bo tista preprosta dejavnost tako spremenila življenje.
Mojih staršev in sorojencev tedaj ni zanimalo, da bi izvedeli več o Cerkvi. Niti niso želeli, da bi bili misijonarji pri nas doma, zato sem imel misijonarske lekcije v cerkveni zgradbi. Majhna soba v kapeli je postala moj »sveti gaj«.
En mesec po tem, ko sta mi ta angela predstavila evangelij, sem se krstil. Star sem bil šestnajst let. Na žalost nimam slike tega svetega dogodka, vendar imam sliko sestre in sebe, ko sva se udeležila tiste dejavnosti. Morda moram pojasniti, kdo je kdo na tej sliki. Jaz sem ta višji na desni strani.
Kot si lahko predstavljate, je bilo za najstnika, katerega način življenja se je ravno spremenil in kogar družina ni šla po isti poti, težko ostati dejaven v Cerkvi.
Ko sem se poskušal prilagoditi novemu življenju, novi kulturi in novim prijateljem, sem se počutil, kakor da ne sodim zraven. Velikokrat se mi je zdelo, da sem osamljen in brez poguma. Vedel sem, da je Cerkev prava, vendar mi je bilo težko začutiti, da ji pripadam. Čeprav sem se počutil nelagodno in negotovo, ko sem se poskušal prilagoditi svoji novi veri, sem zbral pogum, da sem se udeležil tridnevne konference za mlade, ker se mi je zdelo, da bom tam lahko sklenil nova prijateljstva. Takrat sem spoznal naslednjega odrešilnega angela po imenu Mônica Brandão.
Bila je nova v tistem področju, preselila se je iz drugega dela Brazilije. Kmalu mi je zbudila pozornost in me na srečo sprejela za prijatelja. Mislim, da je bolj gledala na mojo notranjost kot na zunanjost.
Ker se je spoprijateljila z mano, me je predstavila svojim prijateljem, ki so potem postali moji prijatelji, ko smo sodelovali na številnih mladinskih dejavnostih, ki sem se jih udeležil kasneje. Te dejavnosti so bile tako pomembne za mojo vključitev v novo življenje.
Ti dobri prijatelji so veliko spremenili, vendar je to, da se doma nisem učil o evangeliju ob podpori družine, še vedno predstavljalo tveganje za postopek moje nadaljnje spreobrnitve. Moji evangelijski stiki v Cerkvi so postali še odločilnejši za rast moje spreobrnitve. Potem mi je Gospod na pomoč poslal še dva angela.
Ena je bila Leda Vettori, učiteljica zgodnjega jutranjega seminarja. S svojo sprejemajočo ljubeznijo in navdihujočimi učnimi urami mi je dala dnevni odmerek »dobre Božje besede« (Moroni 6:4), ki sem jo tako potreboval čez dan. To mi je pomagalo, da sem pridobil duhovno moč za vztrajanje.
Drugi angel, ki mi je bil poslan za pomoč, je bil predsednik Mladeničev, Marco Antônio Fusco. Zadolžen je bil tudi kot moj starejši družabnik za hišno poučevanje. Kljub mojemu pomanjkanju izkušenj in drugačnemu videzu mi je dajal zadolžitve, naj učim na sestankih našega duhovniškega zbora in na obiskih hišnega poučevanja. Omogočil mi je, da sem delal in se učil, ne pa da bi bil le opazovalec evangelija. Zaupal mi je bolj, kot sem zaupal sam sebi.
Zahvaljujoč vsem tem angelom in veliko drugim, ki sem jih srečal v tistih pomembnih prvih letih, sem dobil dovolj moči, da sem ostal na poti zavez, ko sem pridobival duhovno pričevanje o resnici.
In mimogrede, tisto angelsko dekle, Mônica? Potem, ko sva oba služila misijon, je postala moja žena.
Ne mislim, da je bilo naključje, da so bili dobri prijatelji, odgovornosti v Cerkvi in hranjenje z dobro Božjo besedo, del tega procesa. Predsednik Gordon B. Hinckley je učil: »Ni lahko napraviti prehoda, ko se pridružiš tej Cerkvi. Pomeni prerezati stare vezi. Pomeni zapustiti prijatelje. Morda pomeni odložiti ljuba prepričanja. Morda zahteva spremembo navad in obvladovanje poželenj. V tako številnih primerih pomeni osamljenost in celo strah pred neznanim. Spreobrnjenca je potrebno spodbujati in krepiti v tem težkem obdobju življenja.« (»There Must Be Messengers«, Ensign, okt. 1987)
Kasneje je še učil: »Vsak od njih potrebuje tri stvari: prijatelja, odgovornost in hranjenje ‘z dobro Božjo besedo’.« (»Converts and Young Men«, Ensign, maj 1997, 47)
Zakaj vam govorim o teh izkušnjah?
Prvič, da dam sporočilo tistim, ki gredo skozi podoben postopek prav zdaj. Morda ste nov spreobrnjenec ali se vračate v Cerkev po tem, ko ste nekaj časa tavali naokrog, ali ste samo nekdo, ki si mukoma prizadeva, da bi se vključil. Prosim, prosim, ne obupajte nad svojimi prizadevanji, da bi bili del te velike družine. To je prava Cerkev Jezusa Kristusa.
Ko gre za vašo srečo in odrešitev, je vedno vredno truda, da poskušate vztrajati. Vredno se je truditi, da prilagodite svoj način življenja in običaje. Gospod se zaveda izzivov s katerimi se soočate. Pozna vas, rad vas ima in obljubljam vam, poslal vam bo angele, da vam bodo pomagali.
Odrešenik je s svojimi besedami rekel: »Šel bom pred vašim obličjem. Na vaši desnici bom in na vaši levici, /…/ in v vašem srcu bo moj Duh in moji angeli okrog vas, da vas bodo podpirali.« (Nauk in zaveze 84:88)
Moj drugi namen, da vam pripovedujem o teh izkušnjah, je, da bi poslal sporočilo vsem članom Cerkve – vsem nam. Spominjati bi se morali, da ni lahko novim spreobrnjencem, prijateljem, ki se vračajo, in tistim z drugačnim načinom življenja, da bi se takoj vključili. Gospod se zaveda izzivov, s katerimi se soočajo, in išče angele, ki so pripravljeni pomagati. Gospod vedno išče voljne prostovoljce, da bi bili angeli v življenju drugih.
Bratje in sestre, ste pripravljeni biti orodje v Gospodovih rokah? Ste pripravljeni biti eden od teh angelov? Da bi bili odposlanec, poslan od Boga, s te strani tančice, nekomu, za kogar ga skrbi? Potrebuje vas. Oni vas potrebujejo.
Seveda vedno lahko računamo na naše misijonarje. Vedno so tam, prvi, ki se prijavijo za angelsko službo. Vendar niso dovolj.
Če se ozrete naokrog, jih boste našli veliko, ki potrebujejo angelsko pomoč. Ti ljudje morda ne nosijo belih srajc, oblek ali drugih standardnih nedeljskih oblačil. Morda sedijo sami v ozadju kapele oziroma razreda, včasih z občutkom, da so nevidni. Morda je njihova frizura nekako pretirana ali njihovo besedišče drugačno, vendar so tam in se trudijo.
Nekateri se morda sprašujejo: »Naj še prihajam? Naj še poskušam?« Drugi se sprašujejo, če bodo nekega dne sprejeti in ljubljeni. Potrebujemo angele, takoj zdaj; angele, ki so pripravljeni zapustiti cono udobja, da bi jih objeli; »ljudi, ki so tako dobri in tako čisti, da je angelski edina beseda, ki nam pride na misel [s katero bi jih opisali].« (Jeffrey R. Holland, »Delovanje angelov«)
Bratje in sestre, verjamem v angele! Danes smo vsi tukaj, velikanska vojska angelov, odbranih za te poslednje dni, da služimo drugim kot podaljški rok ljubečega Stvarnika. Obljubljam, da nam bo Gospod, če smo voljni služiti, dal priložnosti, da bomo služeči angeli. On ve, kdo potrebuje angelsko pomoč, in jih bo postavil na našo pot. Gospod postavlja tiste, ki potrebujejo angelsko pomoč, na našo pot vsak dan.
Tako hvaležen sem za številne angele, ki mi jih Gospod že vse življenje postavlja na pot. Potreboval sem jih. Prav tako hvaležen sem za njegov evangelij, ki nam pomaga, da se spremenimo in nam daje možnost, da delamo bolje.
To je evangelij ljubezni, evangelij služenja. O tem pričujem v imenu Odrešenika, Jezusa Kristusa, amen.