Kruha je bilo dovolj
Ko si prizadevamo, da bi postali posvetno pripravljeni, se z življenjskimi preizkušnjami lahko soočimo z večjo mero zaupanja.
Pred omejitvami potovanj, ki jih je povzročila trenutna pandemija, sem se vračal domov z mednarodne naloge in zaradi težav z razporedom je bil neizogiben nedeljski postanek. Med poletoma sem imel čas, da sem se udeležil lokalnega zakramentnega sestanka, kjer sem lahko imel tudi kratek govor. Po sestanku je k meni pristopil navdušen diakon in vprašal, ali poznam predsednika Nelsona in ali sem kdaj imel priložnost, da sem se z njim rokoval. Odgovoril sem, da ga poznam, da sem se rokoval z njim in da imam kot član predsedujočega škofovstva priložnost, da se s predsednikom Nelsonom in njegovima svetovalcema sestanem večkrat na teden.
Mladi diakon se je potem usedel na stol, dvignil roke v zrak in vzkliknil: »To je najboljši dan v mojem življenju!« Bratje in sestre, nemara ne dvigujem rok v zrak in vzklikam, vendar sem večno hvaležen za živega preroka in za usmeritve, ki jih prejemamo od prerokov, vidcev in razodevalcev, zlasti v teh časih izzivov.
Gospod že od vsega začetka nudi v pomoč svojemu ljudstvu vodstvo, da bi se duhovno in posvetno pripravili na nesreče in preizkušnje, za katere ve, da se bodo zgodile kot del te zemeljske izkušnje. Nesreče so lahko osebne ali splošne narave, a Gospodovo vodstvo bo nudilo zaščito in podporo v takem obsegu, kot bomo prisluhnili njegovemu nasvetu in po njem delovali. V poročilu iz Mojzesove knjige je podan čudovit primer, kjer izvemo za Jožefa iz Egipta in kako je po navdihu razložil faraonove sanje.
»Jožef je tedaj rekel faraonu. /…/ Bog je faraonu naznanil, kaj hoče storiti. /…/
Prišlo bo sedem let velikega obilja po vsej egiptovski deželi.
Za njimi pa nastopi sedem let lakote in pozabljeno bo vse obilje v egiptovski deželi.«1
Faraon je prisluhnil Jožefu, se odzval na to, kar mu je Bog pokazal v sanjah, in se takoj lotil priprav na to, kar bo prišlo. V svetih spisih potem piše:
»Zemlja je v sedmih letih obilja bogato rodila.
Zbral je ves živež sedmih let. /…/
Zbral je žita kakor peska ob morju, /…/ tako da je nehal meriti, ker se ni več dalo meriti.«2
Ko je enkrat minilo sedem let obilja, izvemo, da je začelo »prihajati sedem let lakote, kakor je napovedal Jožef. Lakota je nastala po vseh deželah, po vsej egiptovski deželi pa je bilo dovolj kruha«3.
Blagoslovljeni smo, da nas danes vodijo preroki, ki razumejo, kako nujno je, da se pripravimo na nesreče, ki bodo prišle4, in ki se prav tako zavedajo pomanjkljivosti oziroma omejitev, na katere bomo morda naleteli, ko si bomo prizadevali slediti njihovim nasvetom.
Povsem jasno je, da se tako posledice covida–19 kakor tudi naravnih nesreč ne ozirajo na ljudi in prestopajo etnične, družbene in verske meje na vsaki celini. Prišlo je do izgube delovnih mest in zmanjšanja prihodkov, saj so odpuščanja vplivala na priložnosti za delo, zdravstveni in pravni izzivi pa na delovno sposobnost.
Vsem prizadetim izražamo razumevanje in zaskrbljenost za vaš položaj, pa tudi trdno prepričanje, da so pred nami boljši dnevi. Blagoslovljeni ste s škofi in predsedniki vej, ki članom svojega občestva pomagajo pri posvetnih potrebah in ki imajo dostop do pripomočkov in virov, s pomočjo katerih si lahko znova uredite življenje in se postavite na pot samostojnosti, ko udejanjate načela pripravljenosti.
V današnjem okolju, ob pandemiji, ki je pretresla celotna gospodarstva, kakor tudi življenje posameznikov, bi bilo v nasprotju s sočutnim Odrešenikom, če bi prezrli, da številni resnično trpijo, in jih prosili, naj nemudoma začnejo ustvarjati zaloge hrane in denarja za prihodnost. Vendar to ne pomeni, da naj načela priprave trajno zanemarimo, ampak, naj ta načela uporabimo »v modrosti in redu«5, da bomo lahko v prihodnje rekli, kot je Jožef v Egiptu, da »je bilo dovolj kruha«6.
Gospod ne pričakuje, da delamo več, kot zmoremo, pričakuje pa, da delamo vse, kar je v naši moči, ko je v naši moči. Predsednik Nelson nas je na zadnji generalni konferenci opomnil: »Gospodu je všeč trud.«7
Cerkveni voditelji pogosto spodbujajo svete iz poslednjih dni, naj »se na nesreče pripravijo tako, da imajo osnovno zalogo hrane in vode in nekaj prihrankov«8. Hkrati pa se nas spodbuja, naj bomo v svojih prizadevanjih, da bi pripravili domačo zalogo in finančne rezerve, »modri« in naj »ne gremo v skrajnost«9. Knjižica z naslovom Personal Finances for Self-Reliance, objavljena leta 2017, ki je na cerkveni spletni strani trenutno na voljo v 36 jezikih, se začne s sporočilom Prvega predsedstva, ki pravi:
»Gospod je dejal: ‘In moj namen je, da poskrbim za svoje svete.’ [Nauk in zaveze 104:15] To razodetje je Gospodova obljuba, da bo poskrbel za posvetne blagoslove in odprl vrata v samostojnost. /…/
Če boste ta načela sprejeli in po njih živeli, boste lažje prejeli posvetne blagoslove, ki jih je Gospod obljubil.
Vabimo vas, da ta načela marljivo preučite in udejanjate in o njih učite svoje družinske člane. Če boste to delali, bo vaše življenje blagoslovljeno, /…/ [ker] ste otrok Očeta v nebesih. Rad vas ima in vas ne bo nikoli zapustil. Pozna vas in bi vam rad dal duhovne in posvetne blagoslove samostojnosti.«10
Knjižica vsebuje poglavja, ki obravnavajo, kako pripraviti proračun in živeti v njegovem okviru, zaščititi svojo družino pred težkimi časi, obvladovati finančno krizo, vlagati v prihodnost in veliko več. Vsem je na voljo na cerkveni spletni strani ali pa jo dobite pri svojih krajevnih voditeljih.
Ko razmišljamo o načelu pripravljenosti, se lahko po navdih zatečemo k Jožefu iz Egipta. To, da bi vedeli, kaj se bo zgodilo, ne bi zadostovalo, da bi se skozi »sušna« leta prebili brez določenega žrtvovanja v letih obilja. Namesto, da bi porabili vse, kar so faraonovi podaniki pridelali, so uvedli omejitve in jih upoštevali ter tako priskrbeli dovolj za svoje takojšnje in tudi prihodnje potrebe. Vedeti, da bodo nastopili težki časi, ni bilo dovolj. Morali so ukrepati in zaradi njihovega truda »je bilo dovolj kruha«11.
To vodi v pomembno vprašanje: »Kaj torej?« Dobra osnova za začetek je razumevanje tega, da je za Gospoda vse duhovno »in nikdar« nam ni dal »zakona, ki bi bil posveten«12. Vse torej usmerja k Jezusu Kristusu, ki je temelj, na katerem moramo graditi celo svojo posvetno pripravljenost.
Biti posvetno pripravljen in samostojen pomeni »verjeti, da z milostjo ali krepilno močjo Jezusa Kristusa in z lastnim trudom lahko pridobimo vse duhovne in posvetne življenjske stvari, ki jih potrebujemo zase in za svojo družino«13.
Dodatni vidiki duhovne osnove za posvetno pripravljenost vključujejo, da delamo »v modrosti in v redu«,14 kar pomeni postopno kopičenje zalog hrane in prihrankov, kakor tudi sprejemanje »majhnih in preprostih« možnosti,15 kar je dokaz vere, da bo Gospod poveličal naša neznatna, a dosledna prizadevanja.
S postavitvijo duhovnega temelja lahko potem uspešno izvajamo dva pomembna elementa posvetne pripravljenosti – upravljanje z denarjem in domača zaloga.
Ključna načela za upravljanje z denarjem vključujejo plačilo desetine in postnih darovanj, odpravo in izogibanje dolgu, pripravo na življenje znotraj proračuna in varčevanje za prihodnost.
Ključna načela domače zaloge zajemajo shranjevanje živil, shranjevanje vode, pa tudi drugih življenjskih potrebščin glede na osebne in družinske potrebe, vse zato, ker je »najboljše skladišče«16 dom, ki postane »najbolj dostopna zaloga v času stiske«17.
Ko bomo sprejeli duhovna načela in pri Gospodu iskali navdih, bomo vodeni, da bomo vedeli, kaj Gospod želi za nas, osebno in kot družina, in kako naj najbolje uporabimo pomembna načela posvetne pripravljenosti. Najpomembnejši korak je začeti.
Starešina Bednar je učil to načelo, ko je rekel: »Ukrepanje je udejanjanje vere. /…/ Prava vera je osredotočena v in na Gospoda Jezusa Kristusa in vedno vodi k dejanjem.«18
Bratje in sestre, v nenehno spreminjajočem se svetu se moramo pripraviti na negotovosti. Celo z boljšimi dnevi pred nami vemo, da se bodo vzponi in padci tega življenja nadaljevali. Ko si prizadevamo, da bi postali posvetno pripravljeni, se z življenjskimi preizkušnjami soočimo z večjo mero zaupanja, mirom v srcu in bomo, tako kot Jožef v Egiptu, celo v stresnih okoliščinah lahko rekli, da »je bilo dovolj kruha«19. V imenu Jezusa Kristusa, amen.