Moč za vztrajanje
Le vera in Božja beseda, ki nam prežameta celo dušo, bosta zadostovali, da nas ohranita – in nam omogočita dostop do Božje moči.
Ko sem preučeval nauke našega dragega preroka, predsednika Russella M. Nelsona, sem našel besedo, ki jo v številnih govorih pogosto uporablja. Ta beseda je moč.
Predsednik Nelson je o moči govoril na prvi generalni konferenci, potem ko smo ga z glasovanjem podprli za apostola.1 Vsa leta še naprej uči o moči. Odkar smo predsednika Nelsona z glasovanjem podprli kot našega preroka, nas uči o načelu moči – natančneje Božje moči – in kako jo lahko prejmemo. Učil nas je, kako črpamo Božjo moč, kadar skrbno služimo drugim,2 kako s kesanjem pritegnemo v svoje življenje moč Jezusa Kristusa in njegove odkupne daritve3 in kako duhovništvo – Božja moč in polnomočje – blagoslovi vse, ki z Bogom sklenejo zaveze in jih spolnjujejo.4 Predsednik Nelson je pričeval, da Božja moč zaobjame vse, ki so prejeli obdaritev v templju, če spolnjujejo zaveze.5
Posebej me je ganil izziv, ki ga je dal na aprilski generalni konferenci 2020. Poučil nas je: »Preučujte in molite, da se boste naučili več o moči in znanju, s katerima ste bili obdarjeni – oziroma s katerima še boste obdarjeni.«6
Sprejel sem izziv, proučeval sem in molil in se naučil nekaj koristnega o moči in znanju, s katerima sem bil obdarjen – oziroma s katerima bom še obdarjen.
Ni enostavno razumeti, kaj naj naredimo, da bi v življenju prejeli Božjo moč, sem pa ugotovil, da je izvedljivo, ko to proučimo v mislih in molimo, da bi nas Sveti Duh razsvetlil.7 Starešina Richard G. Scott je podal jasno opredelitev, kaj je Božja moč: To je »moč, da naredimo več, kot smo sposobni narediti sami«.8
Napolniti svoje srce in celo dušo z Božjo besedo in temeljem vere v Jezusa Kristusa je ključnega pomena, da pritegnemo Božjo pomoč, ki nam bo v pomoč v teh težkih časih. Če Božje besede in vere v Jezusa Kristusa v srcu ne ponotranjimo, bosta naše pričevanje in vera morda opešala in morda bomo izgubili dostop do moči, ki nam jo Bog želi dati. Površinska vera ne zadostuje. Le vera in Božja beseda, ki nam prežameta celo dušo, bosta zadostovali, da nas ohranita – in nam omogočita dostop do njegove moči.
Ko sva s sestro Johnson vzgajala otroke, sva vsakega od njih spodbujala, naj se naučijo igrati na glasbilo. A otrokom sva dovolila, da obiskujejo glasbene ure le, če so opravili svoj del in so igranje glasbila vadili vsak dan. Neke sobote je najina hči Jalynn komaj čakala, da se bo šla igrat s prijatelji, a še ni vadila klavirja. Ker je vedela, da si je zadala 30 minut vaje, si je nameravala nastaviti časovnik, saj ni želela vaditi niti minute dlje, kot je morala.
Ko je šla na poti do klavirja mimo mikrovalovne pečice, se je ustavila in pritisnila na nekaj gumbov. A namesto, da bi vključila časovnik, je nastavila pečico na 30-minutno pripravo hrane in pritisnila na stikalo za vklop. Po približno dvajsetih minutah vaje je stopila nazaj v kuhinjo, da bi preverila, koliko časa ji je še preostalo, in ugotovila, da je mikrovalovna pečica gorela.
Stekla je na dvorišče za hišo, kjer sem delal, in zavpila, da gori hiša. Hitro sem stekel v hišo in mikrovalovno pečico res našel v plamenih.
Trudil sem se, da bi rešil dom pred ognjem, zato sem iztegnil roko za gorečo pečico, jo odklopil in jo s pomočjo napajalnega kabla dvignil s kuhinjskega pulta. V upanju, da postanem junak in rešim situacijo in tudi naš dom, sem z napajalnim kablom gorečo mikrovalovno pečico vihtel v krogih, da sem jo držal stran od sebe, šel sem na vrt za hišo in jo s še enim zamahom zalučal na trato. Tam smo goreče plamene uspeli pogasiti s cevjo.
Kje se je zataknilo? Mikrovalovna pečica potrebuje nekaj, da absorbira energijo mikrovalov. Kadar ni v notranjosti ničesar, kar bi energijo absorbiralo, jo pečica izkoristi sama, se segreje in lahko zagori ter izgine v plamenih in pepelu.9 Ker je bila mikrovalovka prazna, so jo v celoti zajeli plameni in se je vnela.
Podobno bodo tisti, ki imajo vero in Božjo besedo globoko v srcu, prestregli in se izognili ognjenim puščicam, ki jih bo nasprotnik zagotovo poslal, da bi nas uničil.10 Drugače naša vera, upanje in prepričanje nemara ne bi vzdržali, in kakor prazna mikrovalovna pečica bi lahko postali žrtve.
Spoznal sem, da mi Božja beseda v globinah moje duše skupaj še z vero v Gospoda Jezusa Kristusa in njegovo odkupno daritvijo omogoča, da prikličem Božjo moč, da premagam nasprotnika in vse, kar morda vrže proti meni. Ko se spoprijemamo z izzivi, se lahko zanesemo na Gospodovo obljubo, ki jo je učil Pavel: »Bog nam ni dal duha boječnosti, temveč duha moči, ljubezni in razumnosti.«11
Vemo, da je Odrešenik kot otrok »rastel in se krepil. Bil je vedno bolj poln modrosti in Božja milost je bila z njim.«12 Vemo, da je med odraščanjem »Jezus /…/ napredoval v modrosti, rasti in milosti pri Bogu in pri ljudeh«.13 In preden je začel delovati, vemo, da so tisti, ki so ga slišali, »strmeli /…/ nad njegovim naukom, kajti njegova beseda je bila izrečena z oblastjo«.14
Zaradi priprave je bil Odrešenik vse močnejši in se je lahko uprl vsem Satanovim skušnjavam.15 Ko sledimo Odrešenikovemu zgledu in se pripravljamo s proučevanjem Božje besede in poglabljanjem svoje vere, lahko tudi sami prikličemo Božjo moč, da se upremo skušnjavam.
Ker v tem času veljajo omejitve pri zbiranju, zaradi česar je redno obiskovanje templja nemogoče, sem si res zadal, da bom še naprej proučeval in se naučil še več o Božji moči, ki jo prejmemo, ko sklenemo tempeljske zaveze in jih spolnjujemo. Kot obljublja posvetitvena molitev za kirtlandski tempelj, iz templja odidemo oboroženi z Božjo močjo.16 Moč, ki jo Bog podeli tistim, ki sklenejo tempeljske zaveze in jih spolnjujejo, nima roka zapadlosti, niti ni omejenega dostopa do te moči med pandemijo. Božja moč v našem življenju pojema le, če nam pri spolnjevanju zavez spodleti in ne živimo tako, da bi lahko bili nenehno upravičeni do prejemanja njegove moči.
Ko sva z ljubo ženo služila kot misijonska voditelja na Tajskem, v Laosu in Mjanmaru, sva na lastne oči videla, kako tisti, ki sklenejo svete tempeljske zaveze in jih spolnjujejo, prejmejo Božjo moč. Sklad za pomoč tempeljskim namestnikom je omogočil veliko svetim v teh treh državah, da so odšli v tempelj po tem, ko so naredili vse v svoji moči, tako da so se osebno žrtvovali in pripravili. Spomnim se, ko sem se s skupino dvajsetih zvestih svetih iz Laosa srečal na letališču v Bangkoku na Tajskem, da bi jim pomagal pri prevozu do drugega letališča v Bangkoku, kjer naj bi ujeli letalo za Hong Kong. Ti člani so prekipevali od navdušenja, ker so končno le potovali v Gospodovo hišo.
Ko sva pričakala te dobre svete ob njihovem povratku, je bila večja evangelijska zrelost in s tem povezana moč, ki je izvirala iz prejete tempeljske obdaritve in sklepanja zavez z Bogom, očitna. Ti sveti so nedvomno prišli iz templja »oboroženi [z njegovo] močjo«.17 Ta moč, da lahko naredijo več, kot so sposobni narediti sami, jih je okrepila, da prenašajo izzive članstva v Cerkvi v svoji domovini in gredo in oznanjajo »silno velike in sijajne novice, v resnici«,18 ko še naprej gradijo Gospodovo kraljestvo v Laosu.
Medtem ko ne moremo v tempelj, ali se vsak zanaša na zaveze, ki smo jih sklenili v templju, da si zastavimo jasne, nespremenljive življenjske smernice? Če te zaveze spolnjujemo, nam nudijo vizijo in pričakovanja glede prihodnosti in jasno odločnost, da bi upravičeno prejeli vse, kar nam je Gospod obljubil zaradi naše zvestobe.
Vabim vas, da si prizadevajte za moč, ki vam jo želi dati Bog. Če si bomo prizadevali za to moč, pričujem, da bomo blagoslovljeni z boljšim razumevanjem o ljubezni našega nebeškega Očeta do nas.
Pričujem, da je nebeški Oče iz ljubezni do vas in mene je poslal svojega ljubljenega Sina, Jezusa Kristusa, da bo naš Odrešenik in Odkupitelj. Pričujem o Jezusu Kristusu, ki ima vso moč,19 in to delam v imenu Jezusa Kristusa, amen.