Skavt rekorder iz Cape Towna
Je šele tretji tabornik v zgodovini Južne Afrike, ki je bil trikratni dobitnik nagrade Springbok Scout (najvišja skavtska nagrada), vendar je prvi, ki je prav tako dobil nagrado Dolžnost do Boga.
Ne glede v kateri deželi živite, je za osvojitev glavne skavtske nagrade potrebno veliko truda. Predstavljajte si torej, koliko truda je potrebnega, da nagrado osvojite trikrat. Rocco du Plessis je prvi skavt Springboka v 26–letni zgodovini Prvega Edgemeadovega voda tabornikov v Južni Afriki. To, da je postal trikratni skavt Springboka, je ogromen dosežek.
Vendar je Rocco lani prejel še eno nagrado, ki je zanj enako pomembna. »To, da sem dobil nagrado Dolžnost do Boga, mi je pomagalo doseči celo več v moji osebni in duhovni rasti,« pravi. »Gre za osebni odnos z nebeškim Očetom.«
»Skavtski program je tukaj zelo zahteven,« pravi Rocco, ki je član oddelka Panorama v okolišu Cape Town v Južni Afriki. Težko je osvojiti Springbok. Seveda so ti skavtski voditelji pripravljeni pomagati. Vendar je vseeno težko. »Če ne delaš zelo trdo, če se stvari pošteno ne lotiš, ne boš zmagal,« doda Rocco. Velikokrat sodita načrtovanje in trud v vsako nagrado, ko napreduješ v skavtskem programu, ki ga v Južni Afriki Cerkev finančno ne podpira.
Pri nagradi Dolžnost do Boga, pravi Rocco, je bila pomembna podpora njegovih staršev in voditeljev Mladeničev. »Želijo si, da bi si Dolžnost do Boga zaslužil,« pravi, »in številne od zahtev so takšne, ki jih že delaš vsak dan.« Nato je samo še stvar sodelovanja s starši in voditelji, da zabeležijo tvoj napredek na teh področjih. »Večina normalnih mormonskih vidikov tvojega življenja izpolni zahteve Dolžnosti do Boga — če jih delaš.« Z drugimi besedami, če mladenič hodi na cerkvene sestanke, redno moli, preučuje svete spise in izpolnjuje svoje duhovniške odgovornosti, je na pravi poti.
Postati skavt Springboka
Le približno eden ali dva odstotka vseh skavtov v deželi dobi najvišje skavtsko priznanje v Južni Afriki. Nakar samo približno eden ali dva odstotka teh skavtov Springboka dokonča več kot enega od treh možnih raziskovalnih izzivov. Rocco je opravil vse tri nagradne izzive, s čimer je postal tretji skavt v zgodovini Južne Afrike, ki je dovršil mojstrsko delo.
Skavt v Južni Afriki napreduje po programu od stezosledca do pustolovca, nato pride v prvi razred, nakar postane raziskovalec. Značka raziskovalca je razdeljena na tri različne dele: kopenski skavt, skavt letalec in pomorski skavt. Navadno skavt izbere enega od treh delov, na katerega se bo osredotočil, ko si prizadeva za končno napredovanje — Springbok. Rocco se je osredotočil na vse tri.
Poleg ostalih značk in zahtev so še obvezne značke, značilne za vsako vrsto raziskovalca: kopenski raziskovalec pridobi znački preživetja v divjini in risanja zemljevidov. Raziskovalec letalec pridobi znački zračnega navigatorja in kontrolorja zračnega letenja. Pomorski raziskovalec pa pridobi znački krmarja in čolnarja za jadranje in veslanje.
Rocco pojasnjuje, da sta za osvojitev vsakega priznanja navadno potrebna dva konca tedna za tekmovanje za značke. Obstajajo bele značke — teorija spretnosti. In so zelene značke — praktično izvajanje spretnosti. Na primer, če hočeš pridobiti značko preživetja v divjini, boš najprej spoznal stvari, kot so preživetje v divjini, orientacija po zvezdah in kako zakuriti ogenj brez vžigalic. Nato sledi praktično izvajanje. 48 ur te pustijo v divjini in se moraš znajti sam.
Rocco je bil torej v zadnjih nekaj letih s skavtstvom precej zaposlen. Na primer, lani je bil od februarja do decembra ob vikendih veliko zdoma. »Zdelo se je, da sem bil neprestano na tekmovanjih za značke,« pravi. Poleg tega je bil v zadnjih petih letih Rocco vodja skavtskega voda. To pomeni, da je bil zadolžen za organiziranje vseh taborov skavtskega voda. Moral je načrtovati obroke, nakupe, usklajevati sestanke voda, tipkati pristopne obrazce za druge skavte, da so jih njihovi starši podpisali, in nadzorovati vsako taborjenje.
Dragocena lastnost, ki se je je Rocco naučil pri tem, je vztrajnost. »Vsaj polovico značk nisem pridobil na prvem tekmovanju,« pravi. »V šestih mesecih se lahko vrneš in ponavljaš, ali pa te preveri eden od odraslih, ki je značko že dobil.« Na primer, eden od pogojev za prvo pomoč je obvezovanje s povoji. »Pri povezovanju sem bil neuspešen, ker je del vozla na enem od mojih povojev štrlel ven,« pravi Rocco. »Zato sem moral del s povezovanjem ponoviti, če sem hotel pridobiti prvo pomoč druge stopnje.«
Poleg pridobivanja značk mora skavt izvesti še druge projekte, da si pridobi Springbok. Eden od teh je gradbeni projekt. Rocco se je odločil postaviti most. Najprej je moral zasnovati in napraviti maketo mostu. Nato ga je moral s skupino šestih skavtov postaviti v naravni velikosti — približno šest metrov visokega in devet metrov dolgega. Za postavitev in razstavljanje mostu je bilo potrebnih skoraj devet ur.
Potem je še služenje skupnosti, ki ima veliko vlogo za pridobitev tako priznanja Springboka kot Dolžnosti do Boga. Za pogoj služenja pri Springboku je Rocco obiskal več kot štirideset domov ostarelih, da bi jim pomagal pri različnih opravilih in popravilih. »Edina velika stvar, ki je sovpadala, je bil štirideset urni projekt, ki sem ga lahko uporabil tako pri skavtih kot pri priznanju Dolžnost do Boga,« pravi Rocco.
Med pogoji, ki jih je Rocco izpolnil, da bi si pridobil različna priznanja, poudarja predvsem enega, ki je bil nadvse dragocen za njegovo osebno rast: »Branje Mormonove knjige,« pravi Rocco brez obotavljanja. »To je bil največji in najbolj nagrajujoči izziv.«
Postati misijonar
»Mormonovo knjigo sem že enkrat prebral pred letom dni ali nekaj takšnega, vendar sem jo bral, da bi to opravil,« pojasnjuje Rocco. »Ko sem jo spet začel brati, sem jo resnično hotel spoznati in prejeti pričevanje o njej.« Branja Mormonove knjige se je lotil popolnoma drugače, ko je to storil prvič. »Vsakokrat, ko berem, prej molim in prosim Duha nebeškega Očeta, da bi me pri branju spremljal.«
Rocco se je že lotil svojega drugega projekta — da bi dejavneje spregovoril o svojem pričevanju z drugimi, ko se pripravlja na služenje rednega misijona. Skavtske izkušnje in pridobitev priznanja Dolžnost do Boga so mu pomagale pri osebnem razvoju in pri pripravah na misijon. »Za oznanjanje evangelija sem moral vedeti, kaj piše v Mormonovi knjigi, in moral sem vedeti, da izpričuje resnico,« pravi. »Ko sem Mormonovo knjigo bral v drugo, sem prejel pričevanje o njej.«
Četudi ne bi bilo moč pridobiti priznanja Dolžnost do Boga, Rocco pravi, bi večino pogojev izpolnil preprosto zato, ker se je hotel pripraviti na misijonarsko služenje. Prihajanje v cerkev, branje svetih spisov, vsakodnevna molitev in služenje — vse to je del tega, kar Rocco je, kar naj bi bil vsak sveti iz poslednjih dni.
Sedaj ko je prejel poklic na služenje rednega misijona, se je pričevanje, ki ga je pridobil starešina du Plessis, izkazalo za veliko koristneje od vrvi in mostu iz hlodov, ki ga je postavil kot gradbeni projekt za Springbok. Vseeno bo nekaj spretnosti, ki se jih je kot tabornik naučil pri preživetju v divjini, nemara prišlo prav, ker služi v državah Zimbabve, Zambija in Malavi.