Lekcije iz Nove zaveze
Radost kesanja
Med svojim zemeljskim delovanjem je Odrešenik pokazal veliko ljubezen do vsakega Božjega sina in hčere — zlasti do tistih, ki so padli. V prilikah o izgubljeni ovci, izgubljenem novčiču in izgubljenem sinu je Gospod poudaril pomembnost tega, da pomagamo tistim, ki so skrenili ali so izgubljeni, ter radost, ki jo doživimo, ko se vrnejo (gl. Lk 15). Na primer, dejal je, da bo »veselje v nebesih nad enim grešnikom, ki se spreobrne, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo spreobrnjenja« (Lk 15:7).
Rad bi se osredotočil na veliko radost, ki jo prejmejo tisti, ki se pokesajo in radost, ki smo jo deležni, če pomagamo drugim skozi postopek spreobrnitve.
»Ljudje so, da bi imeli radost«
Radost je veliko globlja kot zgolj minljivi trenutki zadovoljstva oziroma občutki sreče. Prava radost oziroma »večna radost« (2 Ne 8:11) je posledica doživetja moči odkupne daritve preko iskrenega kesanja in iz duhovne potrditve, da smo lahko odrešeni greha zaradi Gospoda Jezusa Kristusa ter podedujemo večno življenje.
Prerok Lehi je učil, da je načrt nebeškega Očeta za vsakega od nas tak, »da bi imeli radost« (2 Ne 2:25) in da je edina gotova pot do večne radosti preko odkupne daritve Jezusa Kristusa.
Dasiravno ne moremo prejeti polnosti radosti v tem življenju (gl. NaZ 93:33–34), lahko radost prejemamo vsak dan, če živimo po evangeliju. Mormon je učil o vzorcu, po katerem lahko najdemo radost, ko je o zvestih Nefijcih povedal: »Vendar so se često postili in molili in postajali močnejši in trdnejši in trdnejši v veri v Kristusa, tako da sta jim dušo navdala radost in uteha, da, in sicer do očiščenja in posvetitve srca, do posvetitve, ki pride zavoljo predajanja srca Bogu.« (He 3:35)
Navdani z radostjo zaradi Svetega Duha
V številnih odlomkih iz svetih spisov preroki s podobnimi izrazi govorijo o občutku radosti in doživljanju Svetega Duha. Na primer, v Apostolskih delih izvemo, da so bili učenci »polni veselja in Svetega Duha« (Apd 13:52). Gospod tistim, ki mu sledijo, obljublja, da jim bo dal od svojega Duha, ki jim bo razsvetlil um, ki jih bo v duši navdal z radostjo (gl. NaZ 11:13).
Ko razumemo, da biti navdan z radostjo pomeni biti navdan s Svetim Duhom, spoznamo, da resnična sreča izhaja iz tega, da se kesamo za svoje grehe in živimo vredni Duha. Nadalje, če občutimo Duha, lahko prejmemo veliko radost, ker vemo, da smo pred Bogom čisti.
Radost, ki jo prinese kesanje, je očitna na več ravneh. Najprej sta radost in tolažba, ki navdata srce skesane duše, potem ko je breme greha odvzeto. Nato so globoki občutki radosti in ljubezni, ki so jih deležni tisti, ki drugim pomagajo skozi postopek kesanja. In slednjič občutki radosti ljubečega Odrešenika, ko nas vidi, kako sledimo njegovim opominom in se zanašamo na ozdravljajočo moč njegove odkupne žrtve.
Ko v svojem življenju udejanjamo odkupno daritev, moramo imeti v mislih Odrešenika in njegovo neskončno darilo za nas, udejanjati vero vanj in iskati duhovno potrditev, da nas on lahko in nas bo odrešil vseh naših grehov in slabosti. Tako bomo občutili radost in mir, ki nam ga lahko razodeva le njegov Sveti Duh. Doživeli bomo to, kar so ljudje iz Zarahemle: »Nadnje [je] prišel Gospodov Duh in navdala jih je radost in prejeli so odpuščanje grehov in imeli so mirno vest zavoljo silne vere, ki so jo imeli v Jezusa Kristusa, ki bo prišel.« (Moz 4:3)
»Da bi duše lahko privedel h kesanju«
Potem ko smo začutili radost, ki izhaja iz blagoslovov odkupne daritve, lahko veliko radost prejmemo tudi v tem, če povabimo druge, naj pridejo h Kristusu. Ko je Alma učil sina Helamana, je dejal: »Brez prestanka [sem se] trudil, da bi duše privedel h kesanju; da bi jih privedel, da bi okusile silno radost, ki sem jo okusil sam; da bi se prav tako rodile v Bogu inbi jih navdal Sveti Duh. Da, in sedaj glej, o sin moj, Gospod mi daje silno veliko radost v sadu mojega truda.« (Al 36:24–25)
Odrešenik sam je učil, če bo tako, da bi morali trdo delati vse svoje dni in klicati kesanje temu ljudstvu in k njemu pripeljali eno samo dušo, kako velika bo naša radost skupaj z njo v kraljestvu njegovega Očeta! Če bo torej naša radost velika nad eno dušo, ki jo bomo pripeljali k njemu […], kako velika bo naša radost, če bomo k njemu pripeljali veliko duš (gl. NaZ 18:15–16).
»Kako velika je njegova radost nad dušo, ki se pokesa«
Nazadnje ne morem drugače, kot da si predstavljam občutek izpolnitve, ki ga mora občutiti Odrešenik vsakič, ko se pokesamo svojih grehov in udejanjamo njegovo odkupno žrtev v svojem življenju. Zagotovo so Janezove besede odzvanjale Odrešenikovo doživljanje, ko je izjavil: »Nimam večjega veselja, kakor je to, da slišim, kako moji otroci živijo v resnici.« (3 Jn 1:4) Ko je Kristus spregovoril o sebi, je dejal, da je velika njegova radost nad dušo, ki se pokesa (gl. NaZ 18:13).
Potem ko je Jezus Nefijce učil o svoji odkupni daritvi in kaj morajo narediti, da bodo pred njim neomadeževani, jim je svoje občutke izrazil rekoč: »Moja radost je zavoljo vas […] velika; in sicer do polnosti; da, in zavoljo vas in tega rodu se radosti celo Oče in tudi vsi sveti angeli; kajti nihče od teh se ne izgubi […] nad njimi je moja radost popolna.« (3 Ne 27:30–31)
Pričujem, da tudi mi lahko najdemo radost v tem življenju in polnost radosti v prihodnjem življenju, če »upremo oči v Jezusa, začetnika in dopolnitelja vere. On je zaradi veselja, ki ga je čakalo, pretrpel križ, preziral sramoto in sédel na desnico Božjega prestola.« (Heb 12:2; poudarek dodan)
Radost skesane duše
O radosti, ki sledi pravemu kesanju, lahko veliko izvemo s preučevanjem doživetij apostola Pavla in Alma mlajšega, čeprav naša lastna doživetja nemara ne bodo tako dramatična (gl. Apd 8:1–3; 9:1–31; Moz 27:8–31; Al 36:5–24). Pavel in Alma sta bila vplivna moža, ki sta preganjala svete. Sredi njunih uničujočih dejanj sta se obema možema prikazali nebeški osebi. Almu se je prikazal Gospodov angel, medtem ko se je Pavlu prikazal sam Jezus in ga vprašal: »Zakaj me preganjaš?« (Apd 9:4)
Oba moža sta padla na zemljo zaradi tega, kar sta videla in slišala. Alma je onemel in Pavel je oslepel. Pomembneje je, da sta se oba moža podobno osvobodila svojega hudobnega in padlega stanja. Pavel je Gospoda preprosto vprašal, kaj mu je storiti? (gl. Apd 9:6) Svoje življenje je nemudoma obrnil k Odrešeniku in do potankosti sledil Gospodovim navodilom. Alma je svoje kesanje opisal takole:
»Ko me je tako pretresala muka, ko me je mučil spomin na moje grehe, glej, sem se tudi spomnil, da sem očeta slišal, da je ljudem prerokoval o prihodu nekega Jezusa Kristusa, Božjega Sina, ki bo odkupil grehe sveta. Ko se je sedaj moj duh oklenil te misli, sem v srcu zaklical: O Jezus, ti Božji Sin, bodi milosten z menoj, ki sem v breznu grenkobe in me obdajajo večne verige smrti. In sedaj, glej, ko sem to premišljeval, se nisem več mogel spomniti svojih bolečin; da, nič več me ni mučil spomin na moje grehe. In, oh, kakšna radost in kakšno čudovito luč sem zagledal; da, v duši me je navdala radost, ki je bila tako silna kakor moja bolečina!« (Al 36:17–20; poudarek dodan)
Starešina Craig C. Christensen iz prvega zbora sedemdeseterih.