Prvo predsedstvo se v božičnem sporočilu osredotoči na Kristusa

»Od vseh letnih časov ni lepšega od božiča,« je rekel predsednik Gordon B. Hinckley v božičnem sporočilu Prvega predsedstva. Slovesnost je potekala v Konferenčnem središču v Salt Lake Cityju in se je prenašala po svetu.

»V srcu sočustvujemo z ljudmi v stiski. Ljubezen premaga sovraštvo. […] Ljubezen je nekoliko močnejša, srca nekoliko radodarnejša. Bolj smo nagnjeni k temu, da okrepimo slabotne in pomagamo obupanim. Otroška srca se veselijo. V zraku je čutiti dodaten čar. Globoko v sebi začutimo srečo.«

Ko je predsednik Hinckley govoril o izgubi svoje matere malo pred božičem leta 1930 in o težki izgubi svoje žene leta 2004, je rekel: »Skozi vso temo je sijala veličastna podoba Božjega Sina, ki je dal svoje življenje, da bomo lahko živeli. To je pravi pomen božiča, resničnost odkupne daritve, ki jo je izvedel Odkupitelj sveta.«

Predsednik Hinckley je pričeval, da Odrešenik nudi upanje o odrešitvi vsem, celo v tem času vojn, sporov in težkih problemov.

Predsednik Thomas S. Monson, prvi svetovalec Prvega predsedstva, je rekel, da je božič »čas za družine, čas za spomine, čas za hvaležnost.

Duh božiča je duh ljubezni, radodarnosti in dobrote. […] Duh božiča je nekaj, kar upam, da ima vsakdo v svojem srcu in v življenju ne le v tem določenem obdobju, temveč vse leto.«

Predsednik Monson je rekel, če imamo božičnega duha, imamo Kristusovega Duha.

»Sporočila ‘ni prostora’ nista slišala le Jožef in Marija pred rojstvom Jezusa, ampak je to pogosto doživel tudi sam med svojim delovanjem,« je rekel predsednik Monson.

»Danes imamo doma prostor za prehranjevanje, prostor za spanje in prostor za razvedrilo. Ali imamo prostor za Kristusa? Imamo čas za […] dejavnosti, ki so del našega vsakdana. Ali imamo čas za Kristusa?«

Predsednik James E. Faust, drugi svetovalec Prvega predsedstva, je učil, da si moramo »v tem času, ko se spominjamo [Odrešenikovega] rojstva, vzeti tudi čas, da z globoko spoštljivostjo premišljujemo o njegovi smrti in neizmernem blagoslovu vstajenja«.

V svojih besedah se je predsednik Faust osredotočil na enega Odrešenikovih velikih in globokih naukov […]: da storiš za druge to, kar sami ne morejo storiti.«

To, da dajemo skrivoma, je odraz Odrešenikove ljubezni, je rekel predsednik Faust. »Rad bi izrazil hvaležnost in zahvalo vsem, ki se v srcu odprejo in dajejo drugim.

Tisti, ki prispevamo skrivoma, v sebi čutimo blagega Duha, ki nas navdaja, ko za druge naredimo nekaj, za kar nihče ne ve. Dajanje na skrivem dar posvetiti v večji meri.«