Zakaj mi je Duh govoril?
Poleti leta 1980 se mi je iztekalo služenje v misijonu Massachusetts Boston. Nekega večera sva bila z družabnikom dogovorjena, da bova zainteresiranega študenta učila o načrtu odrešitve.
Med lekcijo sem bil večkrat domala prevzet, ko mi je Sveti Duh vedno znova pričeval, da načela, ki sva jih učila, izpričujejo resnico. Spominjam se, da sem skoraj naglas molil: »To že vem. V teh zadnjih dveh letih sem to lekcijo učil neštetokrat. Hvaležen sem, da občutim Duha, vendar prosim, da o tem pričuješ tudi najinemu raziskovalcu!«
Nedolgo zatem sem se sestal s predsednikom misijona, ki me je obvestil, da je moja mama umrla v tragični prometni nesreči. Seveda je bila ta nenadna izguba velik šok za mojo družino in celotno skupnost. Vendar ko je bil prvi čustveni pretres mimo in sem lahko premislil, sem se popolnoma jasno spomnil mogočnega pričevanja Duha, ki sem ga občutil med poučevanjem načrta odrešitve. Vedel sem, da je bilo to delo ljubečega nebeškega Očeta, ki me je pripravljal na prihajajočo izgubo.
Ne mine dan, da ne bi pogrešal poučevanja in bližine svoje mame. A tudi ne mine dan, da se ne bi spomnil, kako me je nebeški Oče skrbno pripravil na prihajajočo izgubo.