Svoboda plesa
Baletka drsi čez oder — se zvija, vrti, potem pa tako lahkotno skoči v zrak, kot da bi ujela težnost pri dremežu. V vsakem gibu izraža občutek svobode.
Kot veliko deklic je bila tudi Maria Victoria Rivera iz Čila — prijatelji jo poznajo kot Mavi—stara štiri leta, ko se je odločila, da bo postala baletka. In kot vse druge deklice je tudi ona hitro ugotovila, da milina in svoboda, ki ju je videla na odru, zahtevata visoko ceno. Trud in disciplina, ki sta potrebna, da nekdo postane poklicna baletka, sta prevelika za mnogo mladih sanjavih deklet.
Cena sanj
»Ko si majhen ne razumeš, kakšno žrtev to zahteva,« pravi Mavi. Ko sem pri desetih začela plesati, nam je učiteljica povedala, da bomo polovico življenja preplesale. Odreči bi se morale mnogim stvarem.
Stvarem kot je prosti čas in določena vrsta hrane. Mavi bi morala veliko časa in truda posvetiti telovadbi in vajam. Morala bi paziti na svojo prehrano. Po šoli in plesu ne bi imela dosti časa za prijatelje.
Mavi se je odločila, da so njene sanje dovolj pomembne, da bo poskusila.
Pravi: »Najstniška leta so lahko zelo težka. Prijatelji niso vedno razumeli, zakaj ne jem določene hrane ali zakaj ne ostanem z njimi zunaj do poznih ur.«
Cena svobode
Mavi je kmalu ugotovila, da je to, kar se je zdelo, da omejuje njeno svobodo, dejansko edino, s čemer se lahko osvobodi vsega, kar bi jo odvrnilo od cilja.
Pravi: »Odločila sem se, da ne bom ponočevala, in namesto, da bi hodila s prijatelji v nakupovalno središče, sem se odločila posvetiti svoj čas vajam. Če sem bila utrujena, ker sem ponočevala, ali če nisem znala korakov, ker nisem vadila, nisem mogla plesati.«
Takšna disciplina ni lahka, toda Mavi pravi, da je vredno.
»Vsakdo pozna trenutke, ko bi obupal,« pravi Mavi, »toda imamo moč odločanja. Disciplina se lahko zdi omejevalna, toda samoobvladovanje je odločitev. Pripravljena sem sprejeti takšen način življenja, da lahko plešem.«
Dolgoročni cilj
V nekem trenutku med njeno težnjo, da bi postala baletka, je Mavi ugotovila, da ples ni edini cilj, ki ga ima, oziroma edina vredna stvar, za katero se bo morala žrtvovati.
Spoznala je, da želi slediti Jezusu Kristusu in ugotovila, da disciplina, ki velja za balet, velja tudi za življenje po evangeliju. Prav kakor so se prijatelji spraševali, zakaj počne vse to za ples, so jo spraševali, zakaj živi po tako strogih evangelijskih načelih.
»Pojasnila sem, da imamo svobodno voljo in da sem se odločila sprejeti takšen način življenja, da bi bila lahko osvobojena greha in da bi lahko vedno čutila Svetega Duha,« pravi.
Ali kot je povedal Odrešenik, učenec mora prevzeti nase svoj križ, kar pomeni, da se mora odreči vsej nepobožnosti in posvetni sli in spolnjevati Božje zapovedi. (gl. Joseph Smith Translation, Matthew 16:26) Tako samoobvladovanje nas pripelje do »prostost[i] in večnega življenja preko velikega Posrednika«, medtem ko življenje izven zapovedi vodi v »ujetništvo in smrt po ujetništvu in moči hudiča« (2 Ne 2:27).
»Poslušnost prinese večjo svobodo in mir kot kar koli drugega,« pravi Mavi. »Moji cilji niso omejeni na življenje tu na Zemlji, temveč vključujejo večnost.«
Vredno žrtve
Mavi drsi čez oder kot list, ki ga nese veter, se razteza in plava iz enega giba v drugega —développé in pirouette, glissade in grand jeté.
Baletka lahko s svojim telesom izvaja takšne gibe, da bi večino ljudi poškodovalo. Ta svoboda gibanja je bistvena za sporazumevanje z občinstvom. Četudi dobra baletka navidezno z lahkoto naredi vsak gib na odru, je v to vložila veliko truda.
Po osmih letih žrtvovanja in veliko ur vsakodnevnih vaj je zaživela svoje sanje na odru — in v evangeliju.
Mavi pravi: »Ljudje mislijo, da izgleda tako čudovito in ljubko. Toda vsak gib je nadzorovan. Veliko moči je potrebno, da se lahko tako nadzoruješ.«
Vzporednica z evangelijem je pomembna. Sledenje Kristusu zahteva moč. In nagrade so prijetne.
»Nagrada vsega tega žrtvovanja je, da lahko plešem,« pravi Mavi. »V vsakem koraku — na odru in izven odra se počutim močno in čutim vodstvo Svetega Duha.«
Nisem končala s plesom
Nefi pravi, da moramo, potem ko smo začutili željo, da bi sledili Kristusu in se krstili in bili potrjeni, še vedno vztrajati do konca (gl. 2 Ne 31:19–20). Balet zahteva od Mavi podobno predanost.
Potem ko je plesala v Paragvaju, se je vrnila v Čile, v Vića del Mar, da bi nekaj let učila. Sedaj želi pri plesu napredovati. Postavila si je nove cilje, ki so jo peljali do Argentine, Nemčije, Irske in Španije na šolanje in avdicije z različnimi baletnimi skupinami.
Ve, da si mora še naprej prizadevati — na odru in v evangeliju. Še naprej se mora samoobladovati če želi svobodo plesa, če želi plesati. Vztrajati mora v veri, če želi svobodo, ki jo daje življenje po evangeliju. Gospod je učil: »Če ostanete v moji besedi, ste resnično moji učenci. In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.« (Jn 8:31–32)
Plesati z modrostjo
Mavi mora pred nastopom vložiti veliko truda, da ostane zdrava in v dobri formi. Poleg tega, da pazi na prehrano in dovolj počiva, Mavi veliko vadi in pleše najmanj pet ur na dan. Toda zase ne skrbi samo zato, ker je plesalka.
»Kot članica Cerkve se zavedam, da je moje telo tempelj mojega duha. Kot umetnica vem, da mora vsak del mojega telesa pravilno delovati in tako ga čuvam, kot najbolje vem. Toda kot članica sem že vedela, da moram to delati.«
Njeno pričevanje o navdihnjenem pomenu besede modrosti, se je okrepilo z izkušnjo z baletom. »Ko s svojim telesom pravilno ravnaš, to veš,« pravi.
Skrbeti moraš zase, da si lahko baletka, toda Mavi pravi: »Vsi bi morali skrbeti za svoje telo, četudi nismo plesalci. Mi si telesa nismo izbrali, toda morali bi biti hvaležni zanj in skrbeti za to, kar nam je bilo dano. To je Božji dar in telo smo prejeli z razlogom.«