Tudi moj sin živi
Neka sestra v oddelku me je naučila dragocene lekcije o blagem miru, ki ga prejmemo zaradi trdne vere v Jezusa Kristusa in zaradi njegove odkupne daritve.
Tej ženski je bila v patriarhalnem blagoslovu obljubljena radost materinstva. Vendar so leta, ko sta skupaj z možem molila in čakala na otroke, minevala. Nazadnje so se jima molitve uresničile. Devet mesecev je bilo njuno življenje polno radostnih priprav. Prepleskala sta posebno sobo, kupila pohištvo, oblačilca in druge otroške stvari ter veliko molila. Zdravniki so ji rekli, da kasneje ne bo nikoli več mogla imeti otrok, zato je sanjarila le o tem otroku.
Napočil je dan, ko je ta sestra rodila in zaslišala jok svojega otroka.
»Čudovit deček je,« je rekla medicinska sestra.
Mamica je zaprla oči in se v molitvi zahvalila. Štiri minute kasneje je bil otrok mrtev.
Dva tedna kasneje sem jo videla na zakramentnem sestanku. Ker je bila voditeljica glasbe, je šla v sprednji del kapele in se usedla na svoje mesto poleg orgel. Pod njenim vodstvom smo zapeli hvalnico »Vem, da Odrešenik živi« (Hvalnice in otroške pesmi, št. 38). Stala je pokončno z jasnim obrazom in žarečim pričevanjem. Na trenutke so ji besede stežka prišle iz ust. Težko je požirala in stiskala je ustnice. Nato je prenehala peti, toda še vedno je premikala roko in nas vodila pri petju.
Kasneje je ta sestra, ki so ji po licih polzele solze, pričevala s temi preprostimi besedami: »Vem, da Odrešenik živi. Vem, da je pravičen in da nas ima rad. In ker živi, živi tudi moj sin.«
V njeni veri sem videla zagotovilo o dejanskosti Odrešenika, čigar odkupna daritev nam omogoča nesmrtnost in večno življenje. Izgubila je sina, vendar je vedela, da bo nekega dne ponovno z njim.