N̄an Erom̧ ak n̄an Bōke: En̄in Kajjitōk Eo

Jān Elder Joni L. Koch

Jān Jiljilimjuonn̄oul eo

Em̧ōj kar kōtmāneik kōj n̄an ekajet. Jej aikuj. Ak jej aikuj jab ekajet bōd ak jon̄e jabdewōt.

Jet iiō rem̧ootļo̧k kōrā ippa im n̄a kar loļo̧k jikin eo an Kronborg ilo Helsingør, Denmark. Jikin ikkure in ekar kōm̧m̧an jān William Shakespeare juon eo ebun̄bun̄ Hamlet. Ke kōmij etetal ilowaan m̧wiin, kōļmenļo̧kjeņ ko kōn m̧akūtkūt im naan jān ikkure eo, eļaptata kajjitōk eo ebun̄bun̄ an Hamlet, “N̄an erom̧, ak n̄an bōke: en̄in kajjitōk eo.”

Innām iaar lukkuun ļōmņak kōn kajjitōk eo n̄an kajjitōkin kōj make: “N̄an erom̧, ak n̄an bōke en̄in kajjitōk eo.”

Kōm̧m̧an Em̧m̧anļo̧k

Ejerata, ekkā ad kōjerbal jon̄ok n̄an kōnono kōn ro jet. N̄an waanjon̄ok, jemaron̄ ba men rot in āinwōt:

“Elder Brown ej juon mijenede eo ejowan.” Ijeļo̧kin, ad ba, “Elder Brown ejjab kanooj ļap an jerbal, ak ij tōmak emaron̄ em̧m̧anļo̧k.”
“Meri ejjab juon armej in jar.” Ilo keidi, jemaron̄ ba, “Meri ejjab itok limoin ilo jar, ak emaron̄ in en̄jake Jetōb n̄e ij kwaļo̧k aō naan in kam̧ool n̄an e.

N̄e jej ba ro jet ewōr tokjeer, ebōjrak ad keidi im ekajet, ekajet ijeļo̧kin leļo̧k jidik iien oktak ak em̧m̧anļo̧k. Ak n̄e jej ba ekar, jej kwaļo̧k ke jej tōmak ilo eddōkļo̧k im wōnm̧aanļo̧k eo rekkar.

Ebōd ke n̄an ekajet?

Ukook ko ilo Baibōļ rej letok eoon in ilaļ kōn juon katak jān Rilo̧mo̧o̧r: “Kom̧win jab ekajet bwe en jab ekajet kom̧” (Matu 7:1). Bōtaab Ukook eo an Josep Smith ej alikkar: “Jab ekajet ilo bōd … , bwe ren jab ekajet kom̧” (ilo Matu 7:1, footnote juon; kakkobaba in katak).

Em̧ool em̧m̧an—im aaet ekkar—bwe jen kōjerbal ekajet ilo ad lale, etale, im mālōtlōt kōn jekjek ko im kōm̧m̧ani jokālet ko. Im emenin aorōk bwe jen kōjerbal ekajet eo ejim̧we ilo ad iaio̧ ippān armej ro.

N̄an waanjon̄ok, jej aikuj in lukkuun etale wōn eo jej tin m̧areiki, kōjerbal mālōtlōt n̄an meļeļe itok limo an ro jet, ak lale maron̄ ko an juon n̄an kakūrm̧oole juon ijjitōn̄ eo em̧m̧an.

Iien otemjej jen lukkuun etale kōm̧m̧an ko an armej ro ak paoktokier jen jon̄ok ko an Irooj, ilo an waļo̧k ilo jeje ko rekwojarjar im naan ko an rikanaan ro. Ilōn̄ in men otemjej, jej aikuj in lukkuun lale bwe ekajet ko ad ren jab ilo nana, m̧ōkaj in ekajet, ak bōd ilo keidi ro jet.

Maron̄ Oktak

Jej kōjerbal ekajet eo bōd n̄e ebōd ad kalimjōk jet, eļaptata eļan̄n̄e jej ba reban oktak. Ilo aolepen ad iaio̧ ippān ro jet, jej aikuj in keememej bwe kōn en̄taan in pinmuur eo an Irooj, kajjojo iaad ewōr aer iien n̄an em̧m̧anļo̧k. Ļōmņaki waanjon̄ok kein jān Rilo̧mo̧o̧r:

Eaar ba n̄an kōrā eo eaar ļōn̄, “Ilo̧k, im jab bar jero̧wiwi” (Jon 8:11).
Eaar jiron̄ ļo̧k juon iaan em̧m̧an ro eaar dōbwāāl Ippān, “Rainin kwō naaj pād Ippa ilo paredais” (Luk 23:43).
Āinwōt juon armej eaar jerakpeje, Eaar lo aorōk eo an Piter n̄an katakin e, men̄e Piter eaar kaarmejete E jilu alen (lale Matu 26:34 im Jon 21:15–17).
Eaar jiron̄ ļo̧k Saul, eo eaar kōjdāt ro Rekwojarjar, n̄an ukweļo̧k. Saul, eo eaar erom̧ Paul, eaar pokake im erom̧ wānōk. (Lale Jerbal 9:3–6.)

Irooj Jisōs Kraist ej juon riwiin alen kein karuo—im bar alen kein kajilu im kemān. Eaar katakin kōj n̄an jeo̧rļo̧d bōd “jiljilimjuon alen jiljilimjuon” (Matu 18:22). E ej make wōt armej eo eaar mour wānōk ioon laļ in, ak kōn mour eo An, katak ko An, en̄taan in pinmuur eo An, im Jerkakpeje eo An, im kōn kain̄i ko an gospel in An, jej maron̄ bar erom̧ wānōk juon raan. Kōnono kōn ro jeid im jatid ilo juon wāween eo me ekwaļo̧k pere ilo maron̄ eo aer n̄an oktak ilo kajoor eo an Rilo̧mo̧o̧r im Pinmuur eo An.

Tulik im Tulowa

Ej tokjen mour bwe en emakijkij ad ekajet (im ekajet) eo m̧oktata jān paoktokier. Jej pād ilo kauwōtata n̄e ebōd ekajet, ijoke, n̄e jej ekajet ekkar n̄an paoktokier im likjab in etale lukkuun piktokin juon armej.

“Bwe Jeova e jab lo āinwōt armej ej lo; bwe armej ej lale ālkin armej, a Jeova ej lale būruon” (1 Samuel 16:7). Jisōs eaar ba kōn rijeļā m̧oņ ilo raan ko An āinwōt “wūliej ko re mour, ko rem̧m̧an bōtata ilikier, a ilowaan re lōn̄ kōn di in armej … nana otemjej” (Matu 23:27).

Rilo̧mo̧o̧r eaar jab katakin bwe em̧m̧an im lale paoktokin tulik ejjab juon men em̧m̧an ak bwe piktokin tulowaan juon em̧m̧aan ak kōrā (jekjek an kanniōk im jetōb) eļapļo̧k an aorōk. Ļōmņak kōn tampeļ ko ad: bwidej ko raiboojoj, ak men ko raorōk rej kain̄i ko me rej kōm̧m̧an lowaan.

Mijenede ro rej aikuj karbab ilo nuknuk. Kōn erreeo, karbab ilo nuknuk, im kōjerbal naan ko rem̧m̧an, rej kwaļo̧k waanjon̄ok kōn n̄an ro rej kwaļo̧k kadkadin gospel eo an Jisōs Kraist naaj jeļā kōn ta eo rej loe im ron̄ jān mijenede ro.

Kōjerbal Mālōtlōt

Ilo ad kajjieon̄ in kōm̧m̧ane ekajet ko rejim̧we, eaorōk n̄an kōjerbal mālōtlōt. Unin tōl eo n̄an Jeje ko Rekwōjarjar ej ba mālōtlōt ej “n̄an meļeļe ak jeļā jet men kōn kajoor eo an Jetōb. … Ekoba dāpij paoktok eo em̧ool an armej ro im jipan̄ im meļeļein men ko an jetōb” (“Discernment, Gift of”).

Jet iien armej ro me renana rej kwaļo̧k m̧wil an laļ in n̄an kajjieon̄ in m̧oņe kōj kōn ļōmņak ko rej ļōmņaki rejim̧we. Rej ļōmņak “re mālōtlōt ilo mejeir wōt” (Aiseia 5:21; 2 Nipai 15:21). Rilo̧mo̧o̧r eaar lo wōt m̧wil in, im Eaar maron̄ in ekajet ilo kajoor ilo paoktok im m̧ool ilo bōro men̄e im ilubwiljin armej ro rettā.

Alma eaar kōjerbal ekajet jim̧we in ke eaar kōnono n̄an ro raar “kōjool er kōn jeram̧ōl eo aer” aaet raar jeraam̧m̧an kōnke raar ettā im “ettā ilo bōro” (lale Alma 32:5–8).

Jej aikuj keememej bwe “men ko an Jetōb an Anij … re mālōtlōt kōn jetōb” (1 Korint 2:14). N̄e jej lo ro jet āinwōt an Jemedwōj Ilan̄ lo er, mālōtlōt ekōm̧m̧an bwe jen kōjerbal ekajet jim̧we.

Ekajet Jim̧we

Kajjojo raan in ad mour jej lale, etale, ilo mālōtlōt ekajet jim̧we. Ijoke, Irooj ej kōņaan bwe jān kōm̧m̧ane ilo jim̧we. Āinwōt rijilōk ro an Irooj Jisōs Kraist, naan im kōm̧m̧an ko ad rej aikuj kwaļo̧k bwe jej tiriam̧o kake, iakwe, im m̧ōņōņō in jipan̄.

Āinwōt riekajet ro rōwānōk, jej aikuj in lukkuun lale ad mije m̧wilin juon armej ijeļo̧kin paoktokin. Ilo ejja iien in wōt, jej aikuj keememej bwe kajjojo raan jej ejaake im̧we ko m̧oktata ilo wāween ad reilo̧k im naan ko jej kōjerbali. Elōn̄ armej renaaj kajjieon̄ in pukot eļapļo̧k kōn paoktokid kōn ennaan eo an gospel in eļan̄n̄e piktokid ej kwaļo̧k aorōk in ennaan eo ad.

Ad Irooj im Maajta, Jisōs Kraist, eaar kwaļo̧k n̄an kōj jon̄ok eo em̧m̧an n̄an ļoore ilo ad kajjieon̄ in ekajet jim̧we. Jej aikuj—āinwōt An kar—jokon wōt juon ta jej loe tulik kōn ta eo ej waļo̧k ilowaan kajjojo armej.