Gostimo se s Kristusovimi besedami
To, da se gostimo s Kristusovimi besedami, se lahko zgodi kadarkoli in ob vsaki priložnosti, če se v srcu pripravimo.
Nebeški Oče nas ljubi. Priskrbel nam je popoln načrt, da smo deležni njegovih blagoslovov. V tem življenju smo vsi povabljeni, da pridemo h Kristusu in s krstom, z darom Svetega Duha in zvestim vztrajanjem do konca sprejmemo obnovljeni evangelij Jezusa Kristusa. Nefi našo zavezanost, da se krstimo, opiše kot stopanje na »tesno in ozko pot« in nas opomni, naj si še naprej »[prizadevamo] s stanovitnostjo v Kristusu, /…/ ko se [bomo] gostili s Kristusovo besedo, in [vztrajamo] do konca«, zato da bomo prejeli vse blagoslove, ki jih ima nebeški Oče pripravljene za nas (2 Nefi 31:19–20).
Nefi nas nadalje spomni, da nam bodo, če se bomo »[gostili] s Kristusovimi besedami, /…/ povedale vse, kaj naj bi delali« (2 Nefi 32:3) in da bomo okrepljeni, da bomo premagali »nasprotnikove ognjene puščice« (1 Nefi 15:24).
Kaj pomeni gostiti se?
Ko sem bil mlad, sem mislil, da gostiti se preprosto pomeni pojesti obilen obrok z rižem, sušijem in sojino omako. Zdaj vem, da je pravi pomen izraza gostiti se več kot uživanje v okusnem obroku. Pomeni doživeti radost, prehranjevanje, praznovanje, razdajanje, izražanje ljubezni družinam in ljubljenim, zahvaljevanje Bogu in vzpostavljanje odnosov ob uživanju obilice neverjetno slastne hrane. Ko se gostimo s Kristusovimi besedami, verjamem, da moramo razmišljati o istovrstni izkušnji. Gostiti se s svetimi spisi ne pomeni, da jih zgolj beremo. To bi nam moralo prinesti pravo radost in poglobiti odnos z Odrešenikom.
Ta nauk jasno uči Mormonova knjiga. Pomislite na Lehijeve sanje, v katerih je videl drevo, »katerega sad je /…/ zaželen, da človeka osreči«. Ta sad predstavlja Božjo ljubezen in ko je Lehi okusil sad, »je bil najslajši od vsega, kar [je] kdaj prej okusil«. »Dušo [mu je] navdalo s silno veliko radostjo« in to je bilo nekaj, kar je želel dati svoji družini (1 Nefi 8:10–12).
Ko se bomo gostili, bomo verjetno ugotovili, da količina ali vrsta hrane, ki jo imamo, nista pomembni, če nas v srcu navdaja hvaležnost. Lehijeva družina je v divjini živela od surovega mesa, vendar je Nefi to težko preizkušnjo opisal, rekoč: »In tako veliki so bili Gospodovi blagoslovi nad nami, da so /…/ naše ženske /…/ bile močne« in so potovanja prenašale »brez godrnjanja« (1 Nefi 17:1–2).
Včasih to, da se gostimo, vključuje izvajanje poskusov in okušanje. Alma govori o dobrem semenu, posejanem v naše srce. Če bomo z njim izvedli poskus, bomo ugotovili, da seme postaja slastno (gl. Alma 32:28–33).
Gostimo se s Kristusovimi besedami
Blagoslovi tega, da se gostimo s Kristusovimi besedami, so veliki in spremenijo življenje. Obstaja troje, kar bi vas še zlasti rad prosil, da udejanjite v svojem življenju.
Prvič, Kristusove besede nam lahko pomagajo doseči »večjo duhovno sposobnost za prejemanje razodetij« (Russell M. Nelson, »Razodetje za Cerkev, razodetje za naša življenja«, generalna konferenca, apr. 2018) in nas varno vodijo skozi življenje. Mormon uči, da imajo Kristusove besedo »veliko težnjo, da ljudi pripravijo do tega, da delajo to, kar je pravično,« in da so močnejše od vsega, kar lahko dosežemo z »mečem« (Alma 31:5). Ko sem pri spopadanju s svojimi izzivi iskal Božjo modrost, sem vselej, ko sem preizkusil »vrlino Božje besede« (Alma 31:5), čutil navdih in sposobnost, da sprejmem modre odločitve, premagam skušnjave in svoje življenje blagoslovim z več vere v Kristusa in ljubezni do tistih okrog mene. Naš prerok Russell M. Nelson, nas je učil, da »v prihodnjih dneh duhovno ne bo mogoče preživeti brez stalnega vpliva Svetega Duha, ki nas vodi, usmerja in tolaži« (»Razodetje za Cerkev, razodetje za naša življenja«). Potrebno razodetje bomo prejeli, ko bomo preizkusili »vrlino besede« in ta beseda bo prekašala vse, kar bi lahko preizkusili oziroma si predstavljali.
Drugič, ko se borimo z lastno istovetnostjo in pomanjkljivo samopodobo, nam bo prijetna Božja beseda (gl. Jakob 2:8) v svetih spisih pomagala vedeti, kdo v resnici smo, in nam dala moč, ki presega našo. Ko sem se zavedel svoje istovetnosti Božjega otroka, je bil to eden najlepših trenutkov, ki sem jih doživel. V zgodnjih najstniških letih o Odrešenikovih naukih nisem vedel ničesar. Ko sem prvič prebral Novo zavezo, so mi Kristusove besede resnično ozdravile ranjeno dušo. Spoznal sem, da nisem sam in da sem Božji otrok. Ko sem prepoznal svojo pravo istovetnost pred Bogom, sem se zaradi Kristusove odkupne daritve zavedel svojega neizmernega potenciala.
Podobno je Enoš govoril o svoji izkušnji razsvetljenja, ki ga doživimo, ko premišljujemo o Kristusovih besedah. Ko je Enoš dopustil, da so se besede, ki jih je njegov oče poučeval glede »večnega življenja in radosti svetih, globoko [vtisnile] v srce«, je njegova duša »gladovala; in pokleknil [je] pred svojega Stvarnika /…/ v goreči molitvi« (Enoš 1:3–4). V tej molitvi je spoznal Odrešenika in izvedel, da smo zelo dragoceni, ljubljeni in da so nam napake lahko odpuščene in da smo zares Božji otroci.
Tretjič, s Kristusovimi besedami lahko v življenju bodrimo druge. Prav kakor so se Enoša v srcu dotaknile Kristusove besede ob zanj pravem času in kraju, bo Gospod naredil svoj del, da se bo v srcu dotaknil tistih, katerim želimo povedati za evangelij. Številni od nas smo morda obupali, ko smo skušali nekoga povabiti, da prisluhne evangeliju, ker to ni pripeljalo do želenega rezultata. Ne glede na izid nas Gospod prosi, naj spregovorimo z drugimi in jim predamo evangelijsko sporočilo.
Pred dvema letoma se je Gospod dotaknil srca moje drage matere, kar ji je pomagalo pri odločitvi, da sprejme krstno uredbo. Na ta dan sem čakal skoraj petintrideset let. Da bi se odločila, so ji številni člani Cerkve resnično skrbno služili, kot bi to storil Kristus. Neke nedelje je začutila, da mora v cerkev. Sledila je navdihu. Ko je sedela v prvi vrsti in čakala na začetek zakramentnega sestanka, se je pred njo postavil štiriletni deček in jo gledal. Pozdravila ga je z nasmehom. Fantiček je naglo odšel in stopil do svojega sedeža, ki je bil na drugi strani vrste, kjer je sedela moja mati. Vzel je nekaj s sedeža, se vrnil in moji materi izročil hvalnico ter odkorakal do svojega sedeža. Mati je opazila, da so hvalnice položene na vsak drug stol v kapeli. Zlahka bi vzela eno s stola poleg sebe. Vendar jo je prevzelo dečkovo nedolžno, prijazno dejanje, kar se je naučil doma in v cerkvi. To je bil zanjo ganljiv trenutek. Močno je čutila, da jo Bog prosi, naj pride in hodi za Odrešenikom. Čutila je, naj se krsti. Fantiček ni iskal pohvale za to, kar je storil, ampak je preprosto po svojih najboljših močeh živel Božjo besedo in ljubil bližnjega. S prijaznostjo je v srcu moje matere povzročil pomembno spremembo.
Kristusove besede bodo močno ganile srca in odprle oči tistim, ki ga še ne vidijo. Na poti v Emavs sta z Jezusom hodila dva učenca. Bila sta žalostna in nista mogla razumeti, da je Odrešenik premagal smrt. V svoji bridkosti se nista zavedala, da z njima hodi živi Kristus. Čeprav jima je Jezus »razlagal, kar je napisano o njem v vseh Pismih,« ga še vedno nista prepoznala kot vstalega Odrešenika, dokler nista z njim sedla za mizo in razlomila kruh. Tedaj so se jima odprle »oči«. Če se bomo mi – ali naši prijatelji, znanci in sosedje – gostili in z Gospodom razlomili kruh, se nam bodo odprle oči razumevanja. Ko sta učenca razmišljala o času, ki sta ga preživela z vstalim Odrešenikom na poti v Emavs, sta rekla, da jima je srce gorelo v njiju, ko jima je po poti odpiral Pisma (gl. Luka 24:27–32). To bo veljalo za vse nas.
Zaključek
Za konec pričujem, da se to, da se gostimo s Kristusovimi besedami, lahko zgodi kadarkoli in ob vsaki priložnosti, če se v srcu pripravimo, da jih sprejmemo. Če se bomo gostili s Kristusovimi besedami, bomo prejeli življenjsko pomembna razodetja, potrditev, kdo zares smo in koliko smo vredni kot Božji otrok, in bomo svoje prijatelje vodili h Kristusu in do večnega življenja. Naj za zaključek ponovim Nefijevo prošnjo, ko je rekel: »Zatorej si morate še naprej prizadevati s stanovitnostjo v Kristusu, s popolnoma svetlim upanjem in z ljubeznijo do Boga in do vseh ljudi. Če si boste zatorej še naprej prizadevali, ko se boste gostili s Kristusovo besedo, in vztrajali do konca, glejte, tako govori Oče: Imeli boste večno življenje.« (2 Nefi 31:20) V imenu Jezusa Kristusa, amen.