Ozirajte se k Jezusu Kristusu

starešina Kim B. Clark

od sedemdeseterih

Če se zanašamo na Jezusa Kristusa, nam bo pomagal živeti po naših zavezah in poveličati naš poklic starešin v Izraelu.

Ko je Jezus, obdan z množico, hodil po cesti blizu Kafarnauma¹, je ženska, ki jo je že dvanajst let pestila huda bolezen, segla in se dotaknila roba njegove obleke. Takoj je bila ozdravljena.²

V svetih spisih je zabeleženo, da ko je Jezus opazil, »da je šla moč od [njega],«³ »se je obrnil v množici«⁴ in se »oziral /…/ okrog, da bi videl tisto, ki je to storila«⁵. »Ko je žena videla, da ni ostala skrita,«⁶ se je »vrgla predenj in mu povedala vso resnico«⁷.

»On pa ji je rekel: ‘Hči, tvoja vera te je rešila. Pojdi v miru!’«⁸

Jezus Kristus je rešil žensko. Telesno je ozdravela, toda ko se je Jezus obrnil, da bi jo videl, je izpovedala svojo vero vanj in ozdravil ji je srce.⁹ Spregovoril ji je z ljubeznijo, zagotovil svoje odobravanje in jo blagoslovil s svojim mirom.¹⁰

Bratje, ker imamo sveto duhovništvo, opravljamo odrešenjsko delo. V zadnjem letu je Gospod naložil vodenje tega dela naravnost na rame starešin v Izraelu.¹¹ Prejeli smo navdihujočo odgovornost od Gospoda – v sodelovanju s sestrami moramo skrbno služiti na svetejši način, pospešiti zbiranje Izraela na obeh straneh tančice, organizirati naše domove kot svetišča vere in evangelijskega učenja ter svet pripraviti na drugi prihod Jezusa Kristusa.¹²

Kot pri vseh stvareh nam je Odrešenik pokazal pot: moramo se zanašati na Jezusa Kristusa in mu služiti, kot se je sam zanašal na svojega Očeta in mu služil.¹³ Odrešenik je tako rekel preroku Josephu:

»K meni se ozirajta v vsaki misli; ne dvomita, ne bojta se.

Glejta rane, ki so mi prebodle stran, in tudi sledove žebljev na mojih rokah in nogah; bodita zvesta, izpolnjujta moje zapovedi in podedovala bosta nebeško kraljestvo.«¹⁴

V predzemeljskem svetu je Jezus Očetu obljubil, da bo izpolnil njegovo voljo in bo naš Odrešenik in Odkupitelj. Ko je Oče vprašal: »Koga naj pošljem?«¹⁵ je Jezus odgovoril:

»Tukaj sem, mene pošlji.«¹⁶

»Oče, zgôdi se tvoja volja in tebi bodi slava vekomaj.«¹⁷

Vse svoje zemeljsko življenje se je Jezus držal te obljube. S ponižnostjo, krotkostjo in ljubeznijo je poučeval Očetov nauk in opravljal Očetovo delo z močjo in polnomočjem, ki mu ju je dal Oče.¹⁸

Jezus je predal srce Očetu. Rekel je:

»Ljubim Očeta.«¹⁹

»Jaz vedno delam to, kar je všeč njemu.«²⁰

»Nisem prišel /…/, da bi uresničil svojo voljo, ampak voljo [Očeta], ki me je poslal.«²¹

V hudem trpljenju v Getsemaniju je molil: »Toda ne moja volja, ampak tvoja naj se zgodi.«²²

Ko Gospod kliče starešinam v Izraelu »k meni se [ozirajte] v vsaki misli« in »[glejte] rane« v njegovem vstalem telesu, je to poziv, naj se odvrnemo od greha in sveta ter se obrnemo k njemu, ga ljubimo in ubogamo. Je poziv, naj učimo njegov nauk in opravljamo njegovo delo na njegov način. To je zatorej poziv, naj mu popolnoma zaupamo, svojo voljo in srce predamo njemu in mu preko njegove odrešilne moči postanemo podobni.²³

Bratje, če se bomo ozirali k Jezusu Kristusu, nas bo blagoslovil, da bomo njegovi starešine v Izraelu – ponižni, krotki, pokorni, navdani z njegovo ljubeznijo.²⁴ In radost ter blagoslove njegovega evangelija in njegove Cerkve bomo prinesli našim družinam ter našim bratom in sestram na obeh straneh tančice.

Predsednik Russell M. Nelson nas je pozval, naj se k Jezusu Kristusu oziramo prav tako: »Ne postanemo preprosto ali samodejno takšni močni učenci. Naša osredotočenost mora biti prikovana na Odrešenika in njegov evangelij. Če si prizadevamo, da se k njemu oziramo v vsaki misli, zahteva to duševni napor. Toda če to delamo, se naši dvomi in strahovi razblinijo.«²⁵

Prikovati je čudovita beseda. Pomeni trdno se pritrditi, popolnoma pritegniti in držati.²⁶ Svojo osredotočenost prikujemo na Jezusa Kristusa in njegov evangelij tako, da živimo po svojih zavezah.

Če živimo po svojih zavezah, vplivajo na vse, kar rečemo in delamo. Po zavezah živimo²⁷ z veliko preprostimi vsakodnevnimi dejanji vere, ki nas osredotočajo na Jezusa Kristusa: iskreno molimo v njegovem imenu, gostimo se z njegovo besedo, k njemu se obračamo, da se pokesamo svojih grehov, spolnjujemo njegove zapovedi, vzamemo zakrament in njegov sobotni dan ohranjamo svet, častimo v njegovih svetih templjih kar najbolj pogosto in izvajamo njegovo sveto duhovništvo, da služimo Božjim otrokom.

Ko tako izkazujemo, da smo predani zavezam, to odpre naša srca in um za Odrešenikovo odkupitveno moč in posvečujoči vpliv Svetega Duha. Odrešenik malo po malo spreminja našo samo naravo, postajamo globlje spreobrnjeni k njemu in naše zaveze nam oživijo v srcih.²⁸

Obljube, ki jih damo nebeškemu Očetu, postanejo kot skala trdne obveze, naše najgloblje želje. Obljube, ki nam jih da nebeški Oče, nam srce napolnijo s hvaležnostjo in radostjo.²⁹ Zaveze nehajo biti pravila, ki jim sledimo, in postanejo ljuba načela, ki nas navdihujejo in vodijo in prikujejo našo osredotočenost na Jezusa Kristusa.³⁰

Izkazovanje predanosti je na voljo vsem, starim in mladim. Mladeniči z Aronovim duhovništvom, vse, kar sem danes rekel, se nanaša na vas. Bogu sem hvaležen za vas. Vsak teden poskrbite, da so svete uredbe in zaveze na voljo milijonom svetih iz poslednjih dni. Ko pripravite, blagoslovite ali razdelite zakrament, skrbno služite, krščujete v templju, povabite prijatelja na dejavnost oziroma rešujete člane vašega zbora, opravljate odrešenjsko delo. Tudi vi se lahko ozirate k Jezusu Kristusu in vsak dan živite po svojih zavezah. Če se boste, vam obljubljam, da boste zvesti Gospodovi služabniki sedaj in v prihodnosti mogočni starešine v Izraelu.

Bratje, vem, da vse to morda zveni strašljivo. A prosim vas, spomnite se teh Odrešenikovih besed: »Nisem sam, kajti Oče je z menoj.«³¹ Prav tako je z nami. Nismo sami. Gospod Jezus Kristus in nebeški Oče nas ljubita in sta z nami.³² Ker se je Jezus zanesel na Očeta in dokončal veliko odkupno daritev, se mi lahko zanesemo na Jezusa Kristusa z gotovostjo, da nam bo pomagal.

Nihče od nas ni popoln. Včasih obtičimo. Nekaj nas zamoti oziroma nam vzame pogum. Delamo napake. Toda če se bomo ozrli k Jezusu Kristusu s skesanim srcem, nas bo dvignil, očistil greha, nam odpustil in nam ozdravil srca. Potrpežljiv je in prijazen; njegova odkupitvena ljubezen se nikoli ne konča in se nikoli ne izneveri.³³ Pomagal nam bo živeti po naših zavezah in poveličati naš poklic starešin v Izraelu.

In Oče nam bo dal vse, kar je potrebno, da izpolnimo njegove namene – »vse /…/ v nebesih kot na zemlji, življenje in luč, Duh in moč, poslani po Očetovi volji po Jezusu Kristusu, njegovem Sinu«.³⁴

Ko božanska svetloba in moč pritekata v naše življenje, se zgodijo tri čudežne stvari:

Prvič, lahko vidimo! Preko razodetja začenjamo videti, kot je Jezus videl žensko: za zunanjostjo v srce.³⁵ Ko vidimo, kot vidi Jezus, nas blagoslovi, da ljubimo tiste, ki jim služimo z njegovo ljubeznijo. Z njegovo pomočjo bodo tisti, ki jim služimo, videli Odrešenika in čutili njegovo ljubezen.³⁶

Drugič, imamo duhovniško moč! Imamo polnomočje in moč, da delujemo v imenu Jezusa Kristusa, da druge blagoslavljamo, vodimo, varujemo, krepimo in zdravimo ter prinašamo čudeže tistim, ki jih imamo radi, in svojo zakonsko zvezo in družino ohranjamo varni.³⁷

Tretjič, Jezus Kristus gre z nami! Gre, kamor gremo. Uči, kadar učimo. Tolaži, kadar tolažimo. Blagoslavlja, kadar blagoslavljamo.³⁸

Bratje, mar torej nimamo razloga za radost? Imamo! Imamo sveto Božje duhovništvo. Ko se bomo ozirali k Jezusu Kristusu, živeli svoje zaveze in prikovali svojo osredotočenost nanj, se bomo povezali s svojimi sestrami in skrbno služili na svetejši način, zbrali razkropljeni Izrael na obeh straneh tančice, okrepili in pečatili svoje družine in svet pripravili na drugi prihod Gospoda Jezusa Kristusa. Zgodilo se bo. O tem pričujem.

Zaključujem z iskreno molitvijo, da se bomo vsi, vsak od nas, v vsaki misli ozirali k Jezusu Kristusu. Ne dvomite. Ne bojte se. V imenu Jezusa Kristusa, amen.