Odkupna daritev Jezusa Kristusa

Tad R. Callister

nedavno razrešeni generalni predsednik Nedeljske šole

Odrešenikova odkupna daritev ni le neskončna v obsegu, ampak doseže tudi vsakega posameznika.

V tem obdobju leta se še posebej veselimo in razmišljamo o Odrešenikovi odkupni daritvi. To je zares najbolj nebeški, goreči nauk, ki širi um, kar sta ga ta svet ali vesolje kdaj poznala. Našemu življenju daje upanje in smisel.

Kaj je torej odkupna daritev Jezusa Kristusa? V nekem pogledu je to vrsta božanskih dogodkov, ki so se začeli v getsemanskem vrtu, nadaljevali na križu in dosegli vrhunec z Odrešenikovim vstajenjem iz groba. Spodbudila jo je nepojmljiva ljubezen do vseh nas. Za to je bil potreben nekdo, ki je bil brez greha, ki je imel neskončno moč nad prvinami – celo smrtjo, ki je posedoval brezmejno zmožnost, da trpi zaradi posledic vseh naših grehov in bolezni, in ki se je dejansko spustil pod vse to.¹ To je bilo poslanstvo Jezusa Kristusa – to je bila njegova odkupna daritev.

Kaj torej je bil njen namen? Da nam omogoči vrnitev v Božjo navzočnost, da postanemo bolj podobni Odrešeniku in imamo polnost radosti. To je bilo storjeno s premostitvijo štirih ovir:

telesne smrti,
duhovne smrti, ki so jo povzročili Adam in naši grehi,
naših stisk in slabosti,
naših šibkosti in nepopolnosti.

A kako Odrešenik to lahko doseže, ne da bi kršil zakone pravice?

Za trenutek si predstavljajte človeka, ki premišljuje o vznemirljivem prostem padu, se prenagljeno odloči in spontano skoči iz majhnega letala. Ko to stori, se hitro zave nespametnosti svojih dejanj. Želi varno pristati, a obstaja ovira – zakon težnosti. Z osupljivo hitrostjo mlati z rokami in upa, da bo letel, a zaman. Svoje telo zasuka tako, da lebdi oziroma jadra, da bi upočasnil spust, vendar je zakon težnosti neizprosen in neusmiljen. Ta osnovni zakon narave skuša prepričati: »To je bila napaka. Tega ne bom nikoli več storil.« Toda njegove prošnje naletijo na gluha ušesa. Zakon težnosti ne pozna sočutja; ne dela izjem. K sreči ta človek nenadoma začuti nekaj na svojem hrbtu. Prijatelj, ki je bil z njim v letalu in je zaznal trenutek nespametnosti, mu je tik pred skokom namestil padalo na hrbet. Zatipa vrv padala in jo potegne. Z olajšanjem poleti varno na tla. Morda se sprašujemo: Ali je bil zakon težnosti prekršen ali pa je to padalo delovalo v skladu z zakonom, da je poskrbelo za varen pristanek?

Ko grešimo, smo kakor nespametni človek, ki je skočil iz letala. Ne glede na to, kaj storimo sami, nas čaka le nesrečni pristanek. Podvrženi smo zakonu pravice, ki je tako kot zakon težnosti neizprosen in nemilosten. Lahko smo rešeni le zato, ker nam Odrešenik preko odkupne daritve milostno nudi nekakšno duhovno padalo. Če verujemo v Jezusa Kristusa in se pokesamo (kar pomeni, da storimo svoj del in potegnemo za vrv padala), potem izkoristimo Odrešenikove varovalne moči in lahko pristanemo duhovno nepoškodovani.

To pa je mogoče le, ker je Odrešenik premagal štiri ovire, ki lahko zavirajo naš duhovni napredek.

1. Smrt S svojim veličastnim vstajenjem je premagal smrt. Apostol Pavel je učil: »Kakor namreč v Adamu vsi umirajo, tako bodo v Kristusu tudi vsi oživljeni.«²

2. Greh Odrešenik je premagal greh in krivdo za vse tiste, ki se pokesajo. Njegova očiščujoča moč je tako globoka in obsežna, da je Izaija obljubil: »Če so vaši grehi rdeči kakor škrlat, bodo beli kakor sneg.«³

Ob neki priložnosti sem se srečal z dobrimi svetimi, ki so si težko odpustili, ki so nevede, a nepravilno postavili meje Odrešenikovi odkupitveni moči. Nenamerno so neskončno odkupno daritev spremenili v omejeno, ki nekako ne odkupi njihovega določenega greha ali šibkosti. Vendar je odkupna daritev neskončna, ker zajame in vključi vsak greh in šibkost, kakor tudi vsako zlorabo ali bolečino, ki so jo povzročili drugi.

Truman G. Madsen je podal naslednjo tolažilno izjavo:

»Če je med vami kdo, ki ga je zapeljalo prepričanje, da ste šli predaleč, /…/ da ste užili strup greha, ki vam onemogoča, da bi kdaj še bili, kar bi lahko bili – potem me poslušajte.

Pričujem, da se ne morete pogrezniti globlje, kot lahko sežeta luč in neizmerna inteligenca Jezusa Kristusa. Pričujem, da dokler obstaja iskrica volje za kesanje in pomoč, je Gospod tam. Ni se le spustil na vaše stanje; spustil se je pod to, da bi bil v vsem in skozi vse, luč resnice.« [Nauk in zaveze 88:6]⁴

Eden od razlogov, zakaj je tako zelo pomembno razumeti Odrešenikovo odkupno daritev in njene neskončne posledice, je, da z boljšim razumevanjem nastopi večja želja, da odpustimo sebi in drugim.

Četudi nemara verjamemo v Kristusove očiščujoče moči, se pogosto pojavi vprašanje: »Kako vem, ali so mi bili grehi odpuščeni?« Če torej občutimo Duha, nam to dokazuje, da nam je odpuščeno oziroma da poteka postopek očiščenja. Predsednik Henry B. Eyring je učil: »Če ste občutili vpliv Svetega Duha, /…/ naj vam bo to v dokaz, da odkupna daritev deluje v vašem življenju.«⁵

Nekateri se sprašujejo: »Toda če mi je odpuščeno, zakaj še vedno čutim krivdo?« Morda je v Božji milosti spomin na to krivdo svarilo, nekakšen duhovni »znak stop«, ki nas, ko se soočamo z dodatnimi skušnjavami, vsaj nekaj časa opozarja: »Ne hodi po tej poti! Saj veš, kakšno bolečino lahko povzroči.« V tem smislu služi kot zaščita, ne kazen.

Ali je torej možno, da se spominjamo svojih grehov in smo kljub temu osvobojeni krivde?

Alma se je svojih grehov spominjal celo leta potem, ko se je pokesal. Toda ko je Jezusa prosil za milost, je rekel: »Nisem [se] več mogel spomniti svojih bolečin; da, nič več me ni mučil spomin na moje grehe.«⁶

Kako se je lahko spomnil svojih grehov, a pri tem ni občutil ne bolečine ne krivde? Ker se s kesanjem »[rodimo] v Bogu«⁷. Po besedah v svetih spisih postanemo »nova bitja«⁸ v Kristusu. Popolnoma iskreno lahko rečemo: »Nisem moški ali ženska, ki je zagrešil tiste pretekle grehe. Sem novo in spremenjeno bitje.«

3. Stiske in slabosti Alma je prerokoval, da bo Kristus »šel /…/ in prenašal bolečine in stiske in skušnjave vsake vrste«. Zakaj? »Da ga bo do obisti navdajala milost, /…/ da bo po mesu lahko vedel, kako podpirati svoje ljudstvo glede na njihove slabosti.«⁹

Kako to doseže? Včasih odstrani stiske, včasih nas utrdi, da vztrajamo, in včasih nam nakloni vidik večnosti, da bolje razumemo njihovo začasno naravo. Potem ko je Joseph Smith že približno dva meseca hiral v ječi Liberty, je nazadnje vzkliknil: »O, Bog, kje si?«¹⁰ Bog je, namesto da bi priskrbel takojšnje olajšanje, odgovoril: »Sin moj, mir bodi tvoji duši; tvoja nadloga in tvoje stiske bodo le kratek trenutek; in potem, če boš to dobro prenesel, te bo Bog povzdignil na višavo.«¹¹

Joseph je sedaj razumel, da je bila ta grenka izkušnja z vidika večnosti le del sestavljanke. S poglobljenim vpogledom je iz iste jetniške celice svetim napisal: »Dragi, ljubi bratje, veselo delajmo vse, kar je v naši moči; in da bi potem stali mirno z največjo gotovostjo, da bomo videli Božjo odrešitev.«¹² Zaradi Odrešenikove odkupne daritve lahko imamo večni vidik, ki osmisli naše preizkušnje in vliva upanje za naše olajšanje.

4. Šibkosti in nepopolnosti Zaradi odkupne daritve ima Odrešenik krepilne moči, o katerih se včasih govori kot o milostljivosti¹³, ki nam lahko pomaga premagati naše šibkosti in nepopolnosti ter nam pomaga, ko si prizadevamo, da bi mu postali bolj podobni.

Moroni je takole učil: »Da, pridite h Kristusu in bodite izpopolnjeni v njem, /…/ da boste z njegovo milostljivostjo postali popolni v Kristusu.«¹⁴ Zdi se, da obstajata najmanj dva kanala oziroma sredstvi, s katerimi lahko izkoristimo krepilne moči, ki nas lahko prečistijo – celo izpopolnijo.

Prvič, odrešenjske uredbe. Sveti spisi nam pravijo: »Zato se v uredbah le-tega razodeva moč božanskosti.«¹⁵ Včasih morda na uredbe gledamo kot na seznam – nujen za povzdignjenje, v resnici pa vsaka uredba sprosti Božjo moč, ki nam pomaga, da postanemo bolj podobni Kristusu. Na primer:

Ko se krstimo in prejmemo dar Svetega Duha, smo očiščeni – tako postanemo po svetosti bližje Bogu.
Poleg tega se nam preko Svetega Duha lahko razsvetli um in omehča srce, tako da lahko razmišljamo in čutimo bolj podobno Gospodu.
In ko se pečatimo kot zakonci, imamo pravico, da kot Božje darove podedujemo »prestole, kraljestva, vladarstva in moči«¹⁶.

Drugi kanal za krepilne moči so darovi Duha. Zaradi Kristusove odkupne daritve smo upravičeni do daru Svetega Duha in njegovih spremljajočih duhovnih darov. Ti darovi so lastnosti pobožnosti, zato vsakič, ko pridobimo dar Duha, postanemo bolj podobni Bogu. Nedvomno nam zato sveti spisi večkrat svetujejo, naj iščemo te darove.¹⁷

Predsednik George Q. Cannon je učil: »Nihče ne bi smel reči: ‘Oh, pri tem ne morem nič; takšen sem po naravi.’ V tem ni opravičen, saj nam je Bog obljubil, /…/ da nam bo dal darove, ki bodo odpravili [naše šibkosti]. /…/ Če je kdo od nas nepopoln, je naša dolžnost, da molimo za dar, zaradi katerega bomo postali popolni.«¹⁸

Če povzamem, Odrešenikova odkupna daritev nam daje življenje namesto smrti, »lepoto namesto pepela«¹⁹, zdravljenje namesto bolečine in popolnost namesto šibkosti. To je nebeško protisredstvo za posvetne ovire in težave.

Odrešenik je zadnji teden svojega življenja na zemlji dejal: »Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni: jaz sem svet premagal.«²⁰ Ker je Odrešenik izvršil odkupno daritev, je ni zunanje moči ali dogodka ali osebe – ne greha ali smrti ali ločitve – ki nam lahko prepreči, da bi dosegli povzdignjenje, če spolnjujemo Božje zapovedi. S tem spoznanjem lahko stopamo naprej, radostni in povsem gotovi, da je Bog z nami v tej nebeški nalogi.

Pričujem, da Odrešenikova odkupna daritev ni le neskončna v obsegu, ampak doseže tudi vsakega posameznika – da se zaradi nje lahko ne le vrnemo v Božjo navzočnost, ampak nam tudi omogoča, da postanemo podobni Gospodu – kar je najvišji cilj Kristusove odkupne daritve. O tem hvaležno in prepričljivo pričujem v imenu Jezusa Kristusa, amen.