Očiščujoče kesanje
Zaradi Božjega načrta in odkupne daritve Jezusa Kristusa smo v postopku kesanja lahko očiščeni.
V tem življenju smo podvrženi človeškim zakonom in Božjim zakonom. Imel sem nenavadno izkušnjo, da sem presojal resno slabo obnašanje pod obema tema zakonoma – nekdaj na utaškem vrhovnem sodišču in sedaj kot član Prvega predsedstva. Ker sem doživel, kako različni so človeški in Božji zakoni, še bolj cenim dejanskost in moč odkupne daritve Jezusa Kristusa. Človek, ki je kriv najhujših zločinov, je po človeških zakonih lahko obsojen na doživljenjski zapor brez možnosti pomilostitve. Drugače pa je v okviru milostnega načrta ljubečega nebeškega Očeta. Bil sem priča temu, da je prav te hude grehe v tem življenju moč odpustiti zaradi Odrešenikove odkupne žrtve za grehe vseh tistih, »ki so strtega srca in skesanega duha« (2 Nefi 2:7). Kristus odkupi in njegova odkupna daritev je resnična.
Čudovita hvalnica, ki jo je zbor pravkar zapel, izraža ljubeče Odrešenikovo sočutje:
Pridite k Jezusu: vselej poslušal vas bo,
čeprav ste v temi zašli.
Njegova ljubezen našla in vodila vas bo;
iz najtemnejše noči v dan boste prišli.1
Odkupna žrtev Jezusa Kristusa odpira vrata vsem, »da bi se vsi pokesali in prišli k njemu« (Nauk in zaveze 18:11; gl. tudi Marko 3:28; 1 Nefi 10:18; Alma 34:8, 16). Almova knjiga poroča o kesanju in odpuščanju celo tistim, ki so bili hudobno in krvoželjno ljudstvo (gl. Alma 25:16; 27:27, 30). Moje današnje sporočilo prinaša upanje vsem nam, vključno tistim, ki zaradi izobčenja ali izbrisa imena niso več člani Cerkve. Vsi smo grešniki, ki nas kesanje lahko očisti. »Greha se ni lahko pokesati,« je starešina Russell M. Nelson učil na prejšnji generalni konferenci. »Toda plačilo je vredno cene.«2
I Kesanje
Kesanje se začne z našim Odrešenikom in je radost, ne breme. Predsednik Nelson je prejšnji december na božičnih duhovnih minutah učil: »Resnično kesanje ni dogodek. To je neskončen privilegij. Bistven je za razvoj in ohranjanje notranjega miru, za tolažbo in radost.«3
Nekaj najlepših podukov o kesanju je v Mormonovi knjigi v Almovi pridigi članom Cerkve, katere je kasneje opisal, da so bili v stanju »take nevere«, »v srcu /…/ vzvišeni« in da so se v srcu predajali »bogastvu in puhlostim sveta« (Alma 7:6). Vsak član te obnovljene Cerkve se iz Almovih navdihujočih podukov lahko veliko nauči.
Začnemo z vero v Jezusa Kristusa, kajti »on je ta, ki pride odvzet grehe sveta«. (Alma 5:48) Moramo se pokesati, namreč Alma je učil: »Kajti če se ne pokesate, nikakor ne morete podedovati nebeškega kraljestva.« (Alma 5:51) Kesanje je bistveni del Božjega načrta. Ker bomo v življenju vsi grešili in bomo odrezani od Božje navzočnosti, človek ne bo mogel biti »odrešen« brez kesanja (Alma 5:31; gl. tudi Helaman 12:22).
To se uči od začetka. Gospod je Adamu zapovedal: »To učite svoje otroke, da se morajo vsi ljudje vsepovsod pokesati, ali pa nikakor ne morejo podedovati Božjega kraljestva, kajti tam ne more prebivati nič nečistega oziroma prebivati v njegovi navzočnosti.« (Mojzes 6:57) Pokesati se moramo vseh svojih grehov – vseh svojih dejanj ali nedejanj, ki so v nasprotju z Božjimi zapovedmi. Izvzet ni nihče. Predsednik Nelson nas je ravno včeraj izzval: »Bratje, vsi se moramo pokesati.«4
Če hočemo, da nas kesanje prečisti, moramo grehe opustiti in jih priznati Gospodu in če je potrebno njegovemu sodniku smrtniku (gl. Nauk in zaveze 58:43). Alma je učil tudi, da moramo »[delati] pravična dela« (Alma 5:35). Vse to sodi v pogosto povabilo v svetih spisih, naj pridemo h Kristusu.
Vsak sobotni dan moramo vzeti zakrament. S to uredbo sklenemo zaveze in prejmemo blagoslove, ki nam pomagajo premagati vsa dejanja in želje, ki nam preprečujejo popolnost, glede katere Odrešenik želi, da jo dosežemo (gl. Matej 5:48; 3 Nefi 12:48). Ko se »[odrečemo] vsej brezbožnosti in [ljubimo] Boga z vso odločnostjo, umom in močjo«, potem bomo lahko »popolni v Kristusu« in bomo »posvečeni« s Kristusovo prelito krvjo, da bomo »postali sveti, brez madeža« (Moroni 10:32–33). Kakšna obljuba! Kakšen čudež! Kakšen blagoslov!
II Odgovornost in sodbe smrtnikom
En namen Božjega načrta za tukajšnje življenje je, da bi nas preizkusil, da bi »[videl], ali [bomo] storili vse, kar [nam] bo Gospod, [naš] Bog, zapovedal« (Abraham 3:25). Glede na ta načrt odgovarjamo Bogu in njegovim izvoljenim služabnikom, ta odgovornost pa vključuje tako tukajšnjo kot Božjo sodbo.
V Gospodovi Cerkvi človeške sodbe članom oziroma bodočim članom izrekajo voditelji, ki iščejo Božje vodstvo. Odgovorni so soditi ljudem, ki bi radi prišli h Kristusu in na poti zavez v večno življenje prejeli moč njegove odkupne daritve. Človeške sodbe določajo, ali je nekdo pripravljen za krst. Ali je nekdo vreden tempeljske dovolilnice za vstop v tempelj? Ali se je človek, čigar ime in priimek sta bila iz cerkvene dokumentacije izbrisana, zadostno pokesal preko odkupne daritve Jezusa Kristusa, da se ga ponovno sprejme s krstom?
Ko človeški sodnik, ki ga je poklical Bog, nekomu odobri nadaljnji razvoj, kot so tempeljski privilegiji, s tem ne daje razumeti, da je ta človek popoln, in sam ne odpušča nobenih grehov. Starešina Spencer W. Kimball je učil, da si mora človek po tistem, kar je sam imenoval človekove »oprostilne kazni«, »prav tako prizadevati in zagotoviti pri Bogu v nebesih poslednje kesanje in le on lahko da odvezo«.5 In če se človek grešnih dejanj in želja ne pokesa do poslednje sodbe, bo ostal nečist. Končna odgovornost, vključno s končnim očiščujočim učinkom kesanja, je med vsakim od nas in Bogom.
III Vstajenje in poslednja sodba
Sodba, ki je najpogosteje opisana v svetih spisih, je poslednja sodba, ki sledi vstajenju (gl. 2 Nefi 9:15). Veliko odlomkov iz svetih spisov navaja, da »bomo vendar vsi stopili pred Božji sodni stol« (Rimljanom 14:10; gl. tudi 2 Nefi 9:15; Mozija 27:31) »da [nam] bo sojeno po delih, ki [smo] jih storili v umrljivem telesu« (Alma 5:15; gl. tudi Alma 41:3; 3 Nefi 26:4; Razodetje 20:12). Vsem bo sojeno »po njihovih delih« (3 Nefi 27:15) in »po željah njihovega srca« (Nauk in zaveze 137:9; gl. tudi Alma 41:6).
Namen te poslednje sodbe je ugotoviti, ali smo dosegli to, kar Alma opiše kot mogočno spremembo v srcu (gl. Alma 5:14, 26), zaradi česar smo postali nova bitja, »da nismo več nagnjeni k temu, da bi delali húdo, ampak da bi nenehno delali dobro« (Mozija 5:2). Sodnik tega je naš Odrešenik Jezus Kristus (gl. Janez 5:22; 2 Nefi 9:41). Po njegovem sojenju bomo vsi priznali, »da so njegove sodbe pravične« (Mozija 16:1; gl. tudi 27:31; Alma 12:15), ker zaradi svoje vsevednosti (gl. 2 Nefi 9:15, 20) popolnoma pozna vsa naša dejanja in želje, tako tiste pravične oziroma pokesane in tiste nepokesane oziroma nespremenjene.
Sveti spisi opišejo potek te poslednje sodbe. Alma uči, da Božja pravičnost narekuje, da bo z vstajenjem »vse obnovljeno glede na svoj pravi red« (Alma 41:2). To pomeni, »če so bila njihova dela v tem življenju dobra in če so bile želje njihovega srca dobre, /…/ se jim poslednji dan povrne to, kar je dobro« (Alma 41:3). Podobno, »če so njihova dela [ali želje] hudobna, jim bodo povrnjena za húdo« (Alma 41:4–5; gl. tudi Helaman 14:31). Prerok Jakob je podobno učil, da bodo med poslednjo sodbo »ti, ki so pravični, še vedno pravični, in ti, ki so umazani, /…/ še vedno umazani« (2 Nefi 9:16; gl. tudi Mormon 9:14; 1 Nefi 15:33). To je postopek pred tem, kar Moroni imenuje »pred prijetnim sodnim stolom velikega Jehove, večnega Sodnika tako živih kot mrtvih« (Moroni 10:34; gl. tudi 3 Nefi 27:16).
Da bomo poskrbeli, da bomo pred Bogom čisti, se moramo pokesati pred poslednjo sodbo (gl. Mormon 3:22). Kakor je Alma rekel svojemu grešnemu sinu, svojih grehov pred Bogom ne moremo skriti, »in če se ne [pokesamo], bodo poslednji dan pričevali zoper [nas] (Alma 39:8; poudarek dodan). Odkupna daritev Jezusa Kristusa nam omogoča edini način, da dosežemo potrebno očiščenje s kesanjem, to življenje pa je čas, ko to lahko naredimo. Čeprav nas učijo, da se določeno kesanje lahko zgodi v svetu duš (gl. Nauk in zaveze 138:31, 33, 58), to ni gotovo. Starešina Melvin J. Ballard je učil: »Meso in duha je veliko lažje premagati in služiti Gospodu, ko sta združena v eno. To je čas, ko so ljudje bolj voljni in dojemljivi. /…/ V tem življenju imamo čas, da se pokesamo.«6
Ko se pokesamo, imamo Gospodovo zagotovilo, da bomo grehov, vključno z dejanji in željami, očiščeni in se jih naš milostni poslednji Sodnik ne bo več spomnil (Nauk in zaveze 58:42; gl. tudi Izaija 1:18; Jeremija 31:34; Hebrejcem 8:12; Alma 41:6; Helaman 14:18–19). Ko nas kesanje očisti, lahko izpolnjujemo pogoje za večno življenje, ki ga je kralj Benjamin opisal kot »[prebivati] z Bogom v stanju neskončne sreče« (Mozija 2:41; gl. tudi Nauk in zaveze 14:7).
V sklopu še enega dela Božjega načrta obnove (Alma 41:2) bo vstajenje »vse povrnilo v svojo pravo in popolno obliko.« (Alma 40:23). To vključuje popolnost vseh naših telesnih pomanjkljivosti in iznakaženosti, pridobljenih na zemlji, vključno ob rojstvu ali zaradi travme ali bolezni.
Ali nas ta obnova očisti nesvetih ali nepremaganih želja oziroma zasvojenosti? Tega ne more. Iz sodobnih razodetij vemo, da nam bo sojeno tako po željah kakor po dejanjih (gl. Alma 41:5; Nauk in zaveze 137:9) in da nas bodo obsodile celo misli (gl. Alma 12:14). Ne smemo »[odlašati] z dnevom svojega kesanja« (Alma 34:33), kajti isti duh, ki je naše telo posedoval v tem življenju – bodisi Gospodov bodisi hudičev – bo imel moč [naše] telo posedovali v večnem svetu« (Alma 34:34). Odrešenik ima moč in nas je pripravljen očistiti zla. Sedaj je čas, da poiščemo njegovo pomoč in se pokesamo hudobnih ali nedostojnih želja in misli, da bomo med poslednjo sodbo čisti in pripravljeni stati pred Bogom.
IV Roke usmiljenja
Vseobsežni Božji načrt in vse njegove zapovedi so njegova ljubezen do vsakega od nas, ki je »od vsega najbolj zaželena« (1 Nefi 11:22–23). Prerok Izaija je celo hudobnemu zatrdil, da »naj se [vrne] h Gospodu, da se ga bo usmilil, /…/ ki je velik v odpuščanju« (Izaija 55:7). Alma je učil: »Glejte, vsem ljudem pošlje povabilo, kajti poda jim roke milosti.« (Alma 5:33; gl. tudi 2 Nefi 26:25–33) Vstali Gospod je Nefijcem rekel: »Glejte, podal sem vam roko milosti in kdor bo prišel, ga bom sprejel.« (3 Nefi 9:14) Iz teh in številnih drugih naukov iz svetih spisov izvemo, da naš ljubeči Odrešenik razširja svoje roke, da bi sprejel vse moške in ženske pod ljubečimi pogoji, ki jih je predpisal, da bi bili deležni največjih blagoslovov, ki jih ima Bog za svoje otroke.7
Zaradi Božjega načrta in odkupne daritve Jezusa Kristusa pričujem, »s popolnoma svetlim upanjem«, da nas Bog ljubi in da smo v postopku kesanja lahko očiščeni. Obljubljeno nam je, da »če si [bomo] zatorej še naprej prizadevali, ko se [bomo] gostili s Kristusovo besedo, in vztrajali do konca, glejte, tako govori Oče: Imeli boste večno življenje.« (2 Nefi 31:20) Da bi vsi tako delali, rotim in molim v imenu Jezusa Kristusa, amen.