Osebna vrednost ni brezhibnost
Ko se vam zdi, da vam je prevečkrat spodletelo, da bi še poskušali, se spomnite, da sta Kristusova odkupna daritev in milostljivost, ki to omogočata, resnični.
Nekoč sem hčeri in zetu po telefonu poslal sporočilo s pomočjo aplikacije, ki glasovni posnetek pretvori v besedilo. Rekel sem: »Živijo obema! Res vaju imam rad.« Prejela pa sta: »Živijo, problema! Res vaju nimam rad.« Mar ni neverjetno, kako zlahka pozitivno in dobronamerno sporočilo lahko razumemo napačno? Prav to se včasih zgodi z Božjimi sporočili o kesanju in osebni vrednost.
Nekateri pomotoma prejmejo sporočilo, da sta kesanje in sprememba nepotrebna. Bog sporoča, da sta bistvena. 1 Toda, ali nas Bog ne ljubi navkljub našim pomanjkljivostim? Seveda! Ljubi nas s popolno ljubeznijo. Rad imam svoje vnuke, z nepopolnostmi in vsem, a to še ne pomeni, da ne želim, da bi se izboljšali in postali vse, kar lahko postanejo. Bog nas ljubi takšne, kakršni smo, a hkrati nas preveč ljubi, da bi nas takšne pustil. 2 Odraščanje v Gospodu je bistvo tega življenja. 3 Sprememba je bistvo Kristusove odkupne daritve. Ne le, da nas Kristus lahko obudi od mrtvih, prečisti, potolaži in ozdravi, ampak nas nas lahko skozi vse to preoblikuje, da mu postanemo bolj podobni. 4
Nekateri pomotoma prejmejo sporočilo, da je kesanje enkraten dogodek. Božje sporočilo je, da je, kakor je učil predsednik Russell M. Nelson, »kesanje /…/ postopek«. 5 Za kesanje sta potreben čas in neprestano prizadevanje, 6 zato je to, da opustimo greh 7 in »da nismo več nagnjeni k temu, da bi delali húdo, ampak da bi nenehno delali dobro«, 8 doživljenjsko prizadevanje. 9
Življenje je kot potovanje po deželi. Na cilj ne moremo prispeti z enim rezervoarjem goriva. Vedno znova ga moramo polniti. To, da vzamemo zakrament, je kot bi zapeljali na bencinsko črpalko. Ko se pokesamo in obnovimo svoje zaveze, obljubimo, da smo voljni spolnjevati zapovedi, in Bog in Kristus nas blagoslovita s Svetim Duhom. 10 Skratka, obljubimo, da bomo vztrajali na svoji poti, Bog in Kristus pa obljubita, da bosta ponovno napolnila rezervoar.
Nekateri pomotoma prejmejo sporočilo, da zato, ker niso povsem brez slabih navad, niso vredni, da bi v celoti sodelovali v evangeliju. Božje sporočilo je, da osebnostna vrednost ne pomeni brezhibnosti. 11 Osebnostna vrednost pomeni, da smo pošteni in da se trudimo. Biti moramo pošteni do Boga, duhovniških voditeljev in drugih, ki nas imajo radi, 12 in prizadevati si moramo spolnjevati Božje zapovedi in nikoli ne smemo obupati zgolj zato, ker nam je spodletelo. 13 Starešina Bruce C. Hafen je rekel, da sta za razvoj krščanskega značaja »bolj kot brezhibnost potrebni potrpežljivost in vztrajnost«. 14 Gospod je rekel, da so darovi Duha dani »v korist tistih, ki me ljubijo in izpolnjujejo vse moje zapovedi, in zanj, ki si to prizadeva delati«. 15
Neki mladenič, imenoval ga bom Damon, je zapisal: »Ko sem odraščal, sem sem boril s pornografijo. Vselej me je bilo tako sram, da nisem ravnal prav.« Vsakič, ko mu je spodletelo, je bolečina postala tako huda, da se je prestrogo obsojal, da ni vreden nikakršne milostljivosti, odpuščanja ali dodatnih priložnosti od Boga. Rekel je: »Sklenil sem, da si enostavno zaslužim, da se ves čas počutim grozno. Zdelo se mi je, da me Bog verjetno sovraži, ker se nisem hotel bolj potruditi in enkrat za vselej opraviti s tem. Posrečilo se mi je teden in včasih celo mesec, potem pa mi je spet spodletelo in pomislil sem: ‘Nikoli ne bom dovolj dober, torej zakaj bi se sploh trudil?‘«
V nekem takem težkem trenutku je Damon duhovniškemu voditelju rekel: »Morda bi moral enostavno nehati hoditi v cerkev. Naveličal sem se biti hinavec.«
Voditelj mu je odgovoril: »Nisi hinavec, ker imaš razvado, ki se je skušaš odvaditi. Hinavec si, če to skrivaš, o tem lažeš oziroma se skušaš prepričati, da ima Cerkev težavo, ker ima tako visoka merila. To, da si pošten glede svojih dejanj in greš korak za korakom naprej, ni hinavščina. To pomeni, da si učenec.« 16 Ta voditelj je navajal starešino Richarda G. Scotta, ki je učil: »Gospod na šibkosti gleda drugače kot na upor. /…/ Ko Gospod govori o šibkostih, to vselej počne milostno.« 17
Ta vpogled je Damonu vlil upanje. Spoznal je, da Bog ne pravi: »Damon ga je spet polomil.« Namesto tega je verjetno govoril: »Poglej, kako daleč je Damon prišel.« Ta fant je končno nehal osramočeno pogledovati navzdol oziroma pogledovati vstran za izgovori in upravičevanji. Ozrl se je navzgor za božansko pomoč in jo našel. 18
Damon je rekel: »Edinkrat, ko sem se v preteklosti obrnil k Bogu, je bilo, ko sem prosil za odpuščanje, a sedaj sem prosil tudi za milostljivost – njegovo ‘krepilno moč’.« [Bible Dictionary, »Grace«]. Tega nisem storil še nikdar prej. Zadnje čase veliko manj časa porabim za to, da bi se sovražil zaradi tega, kar sem storil, in veliko več časa, da imam rad Jezusa za to, kar je storil.«
Glede na to, kako dolgo se je Damon s tem spopadal, je bilo za starše in voditelje, ki so mu pomagali, brezkoristno in nerealno prehitro reči »nikoli več« ali samovoljno postaviti nekakšna merila vzdržnosti, da bi ga obravnavali kot »vrednega«. Namesto tega so začeli s preprostimi, dosegljivimi cilji. Opustili so vsa pričakovanja po načelu vse ali nič in se osredotočili na postopno rast, kar je Damonu omogočalo, da je gradil na nizu uspehov namesto na neuspehih. 19 Tako kot Limhijevo zasužnjeno ljudstvo je spoznal, da uspeh lahko doseže postopoma. 20
Starešina D. Todd Christofferson je svetoval: »Če se želimo spoprijeti z nečim [zelo] velikim, se moramo tega lotiti z majhnimi vsakodnevnimi koraki. /…/ Vključevanje novih in koristnih navad v naš značaj oziroma premagovanje slabih navad oziroma odvisnosti [najpogosteje] pomeni današnji napor, ki mu sledi še en jutri in nato še en, morda veliko dni, celo mesecev in let. /…/ Vendar to lahko storimo, ker se lahko obrnemo na Boga /…/ po pomoč, ki jo potrebujemo vsak dan.« 21
Torej, bratje in sestre, pandemija covida-19 ni lahka za nikogar, a osamitev, povezana z omejitvami zaradi karantene, je še posebej otežila življenje tistim, ki se borijo s slabimi navadami. Zapomnite si, sprememba je mogoča, kesanje je postopek in osebnostna vrednost ne pomeni brezhibnosti. Najpomembneje pa je, da pomnite, da sta nam Bog in Kristus pripravljena pomagati prav tukaj in zdaj. 22
Nekateri pomotoma prejmejo sporočilo, da Bog čaka in nam pomaga šele potem, ko se pokesamo. Bog sporoča, da nam bo pomagal, ko se bomo pokesali. Njegova milostljivost nam je na voljo »ne glede na to, kje na poti poslušnosti se nahajamo«. 23 Starešina Dieter F. Uchtdorf je rekel: »Bog ne potrebuje brezhibnih ljudi. Išče tiste, ki bodo darovali svoje ‘srce in voljan um, [Nauk in zaveze 64:34], in izpopolnil jih bo v Kristusu’ [Moroni 10:32–33].« 24
Zaradi skrhanih in napetih odnosov jih je veliko tako zelo prizadetih, da težko verjamejo v Božje sočutje in potrpljenje. Stežka vidijo Boga, kakršen je – kot ljubečega Očeta, ki skrbi za naše potrebe 25 in ve, kako »dati dobro tistim, ki ga prosijo«. 26 Njegova milostljivost ni le nagrada za vredne. Je »božanska pomoč«, ki jo daje, da nam pomaga postati vredni. To ni le plačilo za pravične. Je »obdaritev z močjo«, ki jo daje, da nam pomaga postati pravični. 27 Ne hodimo le proti Bogu in Kristusu. Hodimo z njima. 28
Mladi v Cerkvi deklamirajo temi za Mladenke in zbore Aronovega duhovništva. Mladenke od Nove Zelandije do Španije, Etiopije in Japonske pravijo: »Cenim dar kesanja.« Mladeniči od Čila do Gvatemale in Moronija v Utahu pravijo: »Ko se bom vsak dan trudil služiti, udejanjati vero, se kesati in izboljševati, bom izpolnjeval pogoje, da bom lahko prejel tempeljske blagoslove in trajno evangelijsko radost.«
Obljubljam, da so ti blagoslovi in ta radost pristni in dosegljivi za vsakogar, ki spolnjuje vse zapovedi, in »zanj, ki si to prizadeva delati«. 29 Ko se vam zdi, da vam je prevečkrat spodletelo, da bi še poskušali, se spomnite, da sta Kristusova odkupna daritev in milostljivost, ki to omogočata, resnični. 30 Podal vam je »roko milosti«. 31 Ljubljeni ste – danes, čez dvajset let in vselej. V imenu Jezusa Kristusa, amen.