Sledimo Kristusu
Slediti Kristusu pomeni, da se trudimo svoja dejanja, obnašanje in življenje uskladiti z Odrešenikovimi.
Med individualnim proučevanjem svetih spisov je name naredila velik vtis spreobrnitev Savla iz Tarza, ki je kasneje, kakor opisuje Sveto pismo, postal znan kot Pavel.
Pavel je zavzeto preganjal Cerkev in kristjane. A nebeška moč in odkupna daritev Jezusa Kristusa sta ga povsem spremenili in postal je eden od čudovitih Božjih služabnikov. Zgledoval se je po življenju Odrešenika Jezusa Kristusa.
Pavel je v enem od svojih naukov Korinčane pozval, naj mu sledijo, kakor sam sledi Kristusu (gl. 1 Korinčanom 11:1). To je iskren in tehten poziv, ki velja od Pavlovega časa do današnjih dni: sledimo Kristusu.
Začel sem premišljevati, kaj pomeni slediti Kristusu. In še pomembneje, začel sem se spraševati: »Kako naj ga posnemam?«
Slediti Kristusu pomeni, da se trudimo svoja dejanja, obnašanje in življenje uskladiti z Odrešenikovimi. Pomeni, da si pridobimo vrline. Pomeni, da smo zvesti učenci Jezusa Kristusa.
Proučil sem nekaj vidikov Odrešenikovega življenja in kot del svojega današnjega sporočila sem izbral štiri njegove lastnosti, ki jih skušam posnemati in vam bom govoril o njih.
Prva Odrešenikova lastnost je ponižnost. Jezus Kristus je bil zelo ponižen že v predzemeljskem življenju. Na nebeškem svêtu je priznal Božjo voljo in dopustil, da je v načrtu odrešitve človeštva prevladala. Rekel je: »Oče, zgôdi se tvoja volja in tebi bodi slava vekomaj.« (Mojzes 4:2)
Vemo, da je Jezus Kristus učil o ponižnosti in je postal ponižen, da bi poveličal svojega Očeta.
Živimo ponižno, saj to prinaša mir (gl. Nauk in zaveze 19:23). Ponižnost pripelje do slave in nam prinaša Božjo naklonjenost: »Prav tako mlajši, podredite se starejšim. V medsebojnih odnosih se vsi oblecite v ponižnost, ker Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost.« (1 Peter 5:5) Ponižnost prinaša blage odgovore. Iz nje izhaja pravičen značaj.
Starešina Dale G. Renlund je učil:
»Posamezniki, ki ponižno hodijo z Bogom, pomnijo, kaj sta zanje naredila nebeški Oče in Jezus Kristus.
Do Boga smo pošteni, če z njim hodimo ponižno.« (»Ravnaj pravično, ljubi dobrohotnost in ponižno hodi z Bogom«, generalna konferenca, okt. 2020)
Druga Odrešenikova lastnost je pogum. Ko pomislim na Jezusa Kristusa, ki je pri dvanajstih letih sedel v Božjem templju med pismouki in jih učil o božanskih stvareh, opazim, da je že zelo zgodaj v življenju imel dobršno mero poguma, poseben pogum. Večina bi pričakovala, da bodo pismouki učili mladega fanta, vendar jih je učil sam »in oni so ga poslušali in mu zastavljali vprašanja« (Prevod Josepha Smitha, Luka 2:46 [v Luka 2:46, opomba c).
Od leta 2016 do 2019 sva služila redni misijon v misijonu Mbuji-Mayi v Demokratični republiki Kongo. Od enega območja v misijonu do drugega sva potovala po cesti. Na tistem področju se je začelo dogajati, da so razbojniki, oboroženi s hladnim orožjem, planili na cesto in ovirali potovanje.
Pet misijonarjev, ki so bili zaradi premestitve na poti iz enega območja v drugo, je bilo žrtev teh nadlegovanj. Ker sva bila žrtvi tega dogajanja že tudi sama, sva se zbala za življenje in varnost vseh nas. Oklevala sva celo, da bi potovala po teh cestah, zato da bi obiskovala misijonarje in organizirala območne konference. Nismo vedeli, kako dolgo bo to trajalo. Sestavil sem poročilo, ki sem ga poslal področnemu predsedstvu, in pojasnil, da naju je strah, da bi še naprej potovala, kadar sva do misijonarjev lahko prišla le po cesti.
Starešina Kevin Hamilton, ki je bil naš predsednik jugovzhodnega afriškega področja, mi je v odgovoru napisal: »Svetujem, da delate po svojih najboljših močeh. Bodite modri in molite. Ne sebe ne misijonarjev zavestno ne izpostavljajte nevarnostim, a obenem pojdite naprej z vero. ‘Bog nam ni dal duha boječnosti, temveč duha moči, ljubezni in razumnosti.’ (2 Timotej 1:7)«
Ta spodbuda naju je močno okrepila in nama omogočila, da sva do konca misijona še naprej pogumno potovala in služila, ker sva v tem verzu iz svetih spisov slišala navodilo našega Očeta v nebesih.
V sodobnih svetih spisih beremo navdihnjene besede preroka Josepha Smitha, ki odražajo Gospodovo spodbudo nam: »Bratje, mar ne bomo nadaljevali s tako veliko stvarjo? Pojdite naprej in ne nazaj. Pogum, bratje; in naprej, naprej k zmagi!« (Nauk in zaveze 128:22)
Zberimo pogum in naredimo to, kar je prav, četudi ni priljubljeno – pogum, da branimo svojo vero in delamo z vero. Zberimo pogum, da se vsak dan pokesamo, pogum, da sprejmemo Božjo voljo in spolnjujemo njegove zapovedi. Zberimo pogum, da živimo pravično in delamo, kar se od nas pričakuje pri naših različnih odgovornostih in položajih.
Tretja Odrešenikova lastnost je odpuščanje. Odrešenik je med svojim delovanjem na zemlji preprečil, da bi kamenjali žensko, ki so jo zasačili pri prešuštvovanju. Naročil ji je: »Pojdi in odslej ne greši več!« (Janez 8:11) To jo je vodilo do kesanja in naposled do odpuščanja, saj je po besedah iz svetih spisov ta ženska slavila Boga od te ure dalje in je verjela v njegovo ime (gl. Joseph Smith Translation, John 8:11 [v John 8:11, opomba c]).
Med božičnimi duhovnimi minutami decembra 2018 je naš dragi predsednik Russell M. Nelson govoril o štirih darovih, ki jih prejmemo od Odrešenika. Rekel je, da je eden od darov, ki nam jih nudi Odrešenik, zmožnost, da odpustimo:
»Zaradi njegove neskončne odkupne daritve lahko odpustite tistim, ki so vas prizadeli in morda nikoli ne bodo prevzeli odgovornosti za svojo krutost do vas.
Običajno je lahko odpustiti nekomu, ki si iskreno in ponižno prizadeva za vaše odpuščanje. Toda Odrešenik vam bo omogočil, da odpustite vsem, ki so z vami kakor koli grdo ravnali« (»Štirje darovi, ki vam jih nudi Jezus Kristus« [Božične duhovne minute Prvega predsedstva, 2. dec. 2018], broadcasts.ChurchofJesusChrist.org).
Iskreno odpuščajmo drug drugemu, da bomo prejeli Očetovo odpuščanje. Odpuščanje nas osvobaja in nas naredi vredne, da vsako nedeljo vzamemo zakrament. Moramo odpuščati, da smo resnično lahko učenci Jezusa Kristusa.
Četrta Odrešenikova lastnost je žrtvovanje. To je del evangelija Jezusa Kristusa. Odrešenik je za nas žrtvoval največ, svoje življenje, zato da bomo odkupljeni. Ko je čutil bolečino žrtvovanja, je prosil Očeta, naj gre čaša mimo njega, a vendar je večno žrtvovanje izpeljal do konca. To je odkupna daritev Jezusa Kristusa.
Predsednik M. Russell Ballard je učil tole: »Žrtvovanje je dokaz čiste ljubezni. Kako zelo ljubimo Gospoda, evangelij in soljudi, lahko presodimo po tem, koliko smo se pripravljeni žrtvovati zanje« (»The Blessings of Sacrifice«, Ensign, maj 1992).
Svoj čas lahko žrtvujemo tako, da skrbno služimo, da pomagamo drugim, delamo dobra dela, opravljamo družinsko zgodovino in poveličujemo svoj cerkveni poklic.
Za gradnjo Božjega kraljestva na zemlji lahko darujemo finančna sredstva, tako da plačujemo desetino, postne prispevke in druge daritve. Žrtvovati se moramo, da spolnjujemo zaveze, ki smo jih sklenili z Odrešenikom.
Molim, da bomo sledili Jezusu Kristusu in priklicali blagoslove njegove odkupne daritve ter bomo tako postajali vse bolj ponižni in pogumni ter si vse bolj odpuščali in več žrtvovali za njegovo kraljestvo.
Pričujem, da naš nebeški Oče živi in da vsakega od nas osebno pozna, da Jezus je Kristus ter da je predsednik Russell M. Nelson današnji Božji prerok. Pričujem, da je Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni Božje kraljestvo na zemlji in da Mormonova knjiga izpričuje resnico. V imenu Jezusa Kristusa, našega Odkupitelja, amen.