Pridite h Kristusu in ne pridite sami
Najboljši način, kako izboljšate svet, je, da svet pripravite na Kristusa tako, da povabite vse, naj mu sledijo.
Nedavno sem prejela pismo nekega vedoželjnega dekleta. Napisala je: »Obtičala sem. /…/ Nisem prepričana, da vem, kdo sem, a čutim, da sem tu zaradi nečesa velikega.«
Ali ste kdaj imeli ta občutek iskanja in se spraševali, ali nebeški Oče ve, kdo ste in ali vas potrebuje? Moji dragi mladi in vsi ostali, pričujem, da je odgovor da! Gospod ima za vas načrt! Pripravil vas je za ta dan, prav zdaj, da boste moč in sila za dobro pri njegovem velikem delu. Potrebujemo vas! Brez vas enostavno ne bo tako veličastno!
Naš ljubi prerok, predsednik Russell M. Nelson, me je nekoč v svetih okoliščinah spomnil na dve preprosti resnici, ki sta temelj vašega velikega in sijajnega dela.
Ko sva z možem sedela na kavču, je prerok primaknil stol bližje, da smo se s koleni skoraj dotikali, in me pogledal s svojimi prodornimi modrimi očmi. Nisem bila prepričana, ali mi je srce začelo hitreje utripati ali se mi je povsem ustavilo, ko me je poklical, naj služim kot generalna predsednica Mladenk. Postavil mi je vprašanje, ki mi še vedno odmeva v srcu: »Bonnie, kaj je najpomembnejše, kar morajo [mladi] vedeti?«
Za trenutek sem pomislila in rekla: »Vedeti morajo, kdo so.«
»DA!« je vzkliknil, »in vedeti morajo, kakšen je njihov namen«.
Naša božanska identiteta
Ste dragoceni ljubljeni otrok nebeškega Očeta. Tako popolno vas ljubi, da je poslal svojega Sina Jezusa Kristusa, da plača odkupnino za vas in zame. 1 Odrešenikova ljubezen do nas je neomajna – celo, ko nam spodleti! Nič nas ne more ločiti od Kristusove ljubezni. 2 S to ljubeznijo, če se je boste spomnili, boste lahko lažje odstranili zmedo sveta, ki vam skuša oslabiti zaupanja v vašo božansko identiteto in vas zaslepiti, da ne bi videli svojega potenciala.
Na konferenci FSY sem spoznala mladenki, ki jima je bilo težko. Obe sta omenili, da sta se obrnili na svoja patriarhalna blagoslova, da bi ponovno odkrili Gospodovo ljubezen in vodstvo za vsako posebej. Poiščite svoj patriarhalni blagoslov, odpihnite prah z njega in ga pogosto preučujte. Če ga še nimate, ga pridobite – kmalu. Ne odlašajte, da bi izvedeli, kaj vam Gospod zdaj želi povedati o tem, kdo ste.
Naš večni namen
Druga resnica, o kateri nam je predsednik Nelson govoril tistega dne, je, da vemo, kakšen je naš namen. To je naša velika in plemenita naloga.
Pred veliko leti je bilo mojemu sinu Tannerju približno pet let, ko je igral svojo prvo nogometno tekmo. Bil je navdušen!
Ko smo prispeli na tekmo, smo ugotovili, da bo njegova ekipa uporabila predpisane velike nogometne vratnice – ne neke majhne zložljive, ampak zelo veliko mrežo, ki se je petletnikom zdela zdaleč prevelika.
Tekma je dosegla mistične razsežnosti, ko sem videla Tannerja na položaju vratarja. Bila sem tako presenečena. Ali je res razumel, kakšen je njegov namen branjenja mreže.
Zapiskala je piščalka in postali smo tako zatopljeni v tekmo, da smo povsem pozabili na Tannerja. Nenadoma je eden od igralcev nasprotne ekipe prišel do žoge in z njo naglo preigral do njega. Pogledala sem v Tannerjevo smer, da bi se prepričala, da je pripravljen zavzeti svoj položaj in braniti gol. Videla sem nekaj, česar nisem pričakovala.
V nekem trenutku ga je med tekmo nekaj premotilo in je začel levo roko potiskati skozi različne luknje v mreži. Potem je isto naredil še z desno roko. Potem z levo nogo. Na koncu pa še z desno nogo. Tanner se je cel zapletel v mrežo. Pozabil je, kakšen je njegov namen in kaj mu je bilo zaupano naj naredi.
Čeprav njegova nogometna kariera ni trajala dolgo, pa lekcije tistega dne, namenjene meni, ne bom nikoli pozabila. Vse mi se občasno odvrnemo od tega, zakaj smo tu, in svojo energijo preusmerimo nekam drugam. Eno Satanovih najmočnejših orožji je, da nas premoti z dobrimi in boljšimi razlogi, ki nas, če smo v stiski, lahko zaslepijo in zvezane odpeljejo proč od najboljšega – tistega dela, h kateremu smo bili na ta svet poklicani. 3
Naš večni namen je, da pridemo h Kristusu in se mu aktivno pridružimo pri njegovem velikem delu. Je tako preprosto kot to, kar je učil predsednik Nelson: »Vsakič, ko storimo nekaj, kar nekomu pomaga, /…/ da sklene in spolnjuje zaveze z Bogom, pomagamo zbirati Izrael.« 4 In ko z njim opravljamo njegovo delo, ga še bolje spoznamo in ljubimo.
Še naprej si prizadevamo, da se Odrešeniku približamo z vero, vestnim kesanjem in spolnjevanjem zapovedi. Ko se preko zavez in uredb zavežemo z njim, je v našem življenju več zaupanja, 5 zaščite 6 ter globoke in trajne radosti. 7
Ko pridemo h Kristusu, druge gledamo z njegovimi očmi. 8 Pridite h Kristusu. Pridite zdaj, vendar ne pridite sami! 9
Evangelij Jezusa Kristusa ni le prijeten; je bistven za vse. »Ni druge poti oziroma načina za [našo] odrešitev kakor samo v in preko Kristusa.« 10 Potrebujemo Jezusa Kristusa. Svet potrebuje Jezusa Kristusa. 11
Pomnite, najboljši način, kako izboljšate svet, je, da svet pripravite na Kristusa tako, da povabite vse, naj mu sledijo.
V Mormonovi knjigi je zgodba, ki prepričljivo govori o vstalem Odrešeniku, ki je preživel čas z Nefijci. Ali si lahko predstavljate, kako bi bilo to videti?
Ko je Kristus oznanil, da se mora vrniti k Očetu, se je »ponovno ozrl z očmi naokrog«. 12 Ko je v očeh ljudi videl solze, je vedel, da v srcu hrepenijo po tem, da bi ostal.
Vprašal je: »Ali je med vami kdo, ki je bolan? Prinesite jih semkaj. Ali je med vami kdo, ki je hrom ali slep, /…/ gluh ali ki je kakor koli prizadet? Prinesite jih semkaj in ozdravil jih bom.« 13
Ker je bilo globoko sočuten, ni postavljal omejitev in je poklical vse, ki so bili kakor koli prizadeti. Všeč mi je, da za Jezusa ni nič preveliko ali premajhno, da ozdravi.
On prav tako pozna naše trpljenje in pokliče, naj predenj prinesemo zaskrbljene in potrte, utrujene, ponosne in negotove, napačno razumljene, osamljene ali tiste, ki so »kakor koli prizadet[i]«.
»In [vsi so] /…/ prišl[i] /…/ in ozdravil je vsakega od njih.« /…/
»[T]ako ti, ki so bili ozdravljeni, kot ti, ki so bili zdravi, so se priklonili ob njegovih nogah in ga častili.« 14
Vsakič, ko to berem, se vprašam: Koga bom pripeljala h Kristusu? Koga boste vi pripeljali?
Ali se lahko ponovno ozremo, tako kot se je Kristus, da se prepričamo, da nismo nikogar izpustili, in povabimo vsakogar, naj pride in ga spozna?
Naj vam podam primer, kako preprosto je lahko. Moja petnajstletna prijateljica Peyton si je zadala cilj, da bo vsak dan pri zajtrku prebrala pet verzov iz svetih spisov, vendar tega ni počela sama. Po vnovičnem premisleku je povabila starše in sorojence, celo petletnega bratca. To dozdevno preprosto dejanje je tisto, kar je učil Kristus, ko je pozval: »Prinesite jih semkaj.«
To povabilo od Gospoda danes še vedno velja. Mladenke in mladeniči, začnite zdaj, v lastnem domu. Ali boste molili in nebeškega Očeta vprašali, kako lahko podpirate starše, ko še naprej prihajajo h Kristusu? Potrebujejo vas, prav kakor vi potrebujete njih.
Potem se še enkrat ozrite na svoje sorojence, prijatelje in bližnje. Koga boste pripeljali h Kristusu?
Odrešenik je razglasil: »Glejte, jaz sem luč; dal sem vam zgled.« 15 Če se bomo Odrešeniku pridružili pri reševanju Božje družine, bomo občutili njegovo ljubezen in njegov mir, kajti obljubil je: »Kdor hodi za menoj, ne bo hodil v temi, temveč bo imel luč življenja.« 16
Kako krasen čas, ko smo lahko vpleteni v Kristusovo stvar!
Da, tu ste zaradi nečesa velikega. Pridružujem se predsedniku Nelsonu, ki je rekel: »Gospod vas potrebuje, da spremenite svet. Ko boste sprejeli in upoštevali njegovo voljo za vas, boste delali nemogoče!« 17
Smelo pričujem, da Gospod ve, kdo ste, in da vas ljubi! Skupaj bomo uresničevali njegov namen, dokler ne pride tisti veliki dan, ko se bo Kristus vrnil na zemljo in vsakega od nas poklical, naj pridemo »semkaj«. Radostno se bomo zbrali, kajti mi smo tisti, ki pridemo h Kristusu, in ne pridemo sami. V imenu Jezusa Kristusa, amen.