Za odstotek boljši

starešina Michael A. Dunn

od sedemdeseterih

Vsako prizadevanje, da bi se spremenili – ne glede kako majhno se nam zdi – nam lahko močno spremeni življenje.

Kolesarska reprezentanca Velike Britanije je bila v kolesarskem svetu več kot stoletje v posmeh. Ker so britanski kolesarji obtičali v povprečju, jim je v sto letih olimpijskih tekmovanj uspelo osvojiti le nekaj zlatih medalj, še bolj pa so razočarali na velikem kolesarskem dogodku, napornem tri tedne dolgem Touru de France, na katerem v sto desetih letih ni zmagal noben britanski kolesar. Bili so v tako žalostnem stanju, da nekateri izdelovalci koles Britancem niso hoteli prodati koles, ker so se bali, da bi jim to za vedno omadeževalo težko prisluženi sloves. In kljub temu, da so za najboljšo tehnologijo in vsak novodobni režim treniranja namenjali ogromno sredstev, je bilo vse zaman.

In sicer vse do leta 2003, ko se je zgodila majhna, precej neopazna sprememba, ki je za vedno spremenila pot britanskega kolesarstva. Ta novi pristop je razkril tudi večno načelo – z obljubo – glede našega stalnega in pogosto zmedenega zemeljskega prizadevanja, da bi se izboljšali. Kaj se je torej zgodilo v britanskem kolesarstvu, kar se nanaša na naše osebno prizadevanje, da bi bili boljše Božje hčere in sinovi?

Leta 2003 so najeli sira Dava Brailsforda. Sir Brailsford se je v nasprotju s prejšnjimi trenerji, ki so čez noč poskušali doseči dramatične spremembe, raje posvetil strategiji, ki jo je imenoval »seštevek malenkostnih zmag«. To je sprožilo majhna izboljšanja v vsem. Pomenilo je stalno spremljanje ključne statistike in treniranje, usmerjeno na konkretne šibkosti.

Nekoliko je podobno pojmovanju Samuela Lamanca, kaj pomeni »budno hodi[ti]«. ¹ S širšim, celovitejšim pogledom se izognemo pasti, da bi se kratkovidno oklepali zgolj očitne težave ali greha, ki ga imamo pred očmi. Brailsford je dejal: »Samo načelo je porodila zamisel, da če lahko razčlenite vse, na kar lahko pomislite v zvezi z vožnjo kolesa, in to nato izboljšate za odstotek, boste dosegli znatno rast, ko boste vse sestavili.« ²

Njegov pristop je lepo usklajen s tem, kaj nas je Gospod učil o kritičnosti enega odstotka – celo za ceno devetindevetdeset odstotkov. On je seveda učil o evangelijski nuji, naj poiščemo posameznike v stiski. A kaj če bi to isto načelo uporabili pri grenko–sladkem drugem evangelijskem načelu – kesanju? Kaj če bi nam bil, namesto da bi se v življenju prepuščali neugodnim situacijam ter dramatičnim vzponom in padcem zaradi grehov in kesanja, ljubši pristop, da bi svojo osredotočenost zamejili – prav kakor smo jo razširili? Kaj če bi se, namesto da bi poskušali napraviti popolno vse, lotili le ene stvari?

Na primer, kaj če bi v svojem novem širokoglednem zavedanju odkrili, da zanemarjate vsakdanje branje Mormonove knjige? No, kaj če bi si, namesto da bi se obupano prebijali skozi vseh 531 odlomkov v eni noči, zadali, da bomo raje prebrali le en odstotek slednje – to je le pet strani na dan – ali kakšen drug zmogljiv cilj v vaši situaciji? Ali bi bilo seštevanje majhnih, toda stalnih malenkostnih zmag v življenju naposled pot do zmage celo nad najbolj nadležnimi osebnimi šibkostmi? Ali pristop, ko se svojih hib lotevamo korak za korakom, res deluje?

Priznani avtor James Clear pravi, da ta pristop tehtnico nagne v našo prid. Vztraja, da so »navade ‘obrestno obrestovanje lastnega izboljšanja’. Če se boste vsak dan v nečem izboljšali le za odstotek, boste do konca leta boljši /…/ kar sedemintridesetkrat. ³

Brailsfordove majhne zmage so se začele z očitnim, kot so oprema kolesa, dresi in načini treningov. A v njegovi ekipi se niso ustavili pri tem. Še naprej so iskali enoodstotne izboljšave na spregledanih in nepričakovanih področjih, kot so prehrana in celo malenkosti pri vzdrževanju koles. Sčasoma so se te mikro izboljšave seštele v osupljive rezultate, ki so prišli hitreje, kot bi si sploh lahko predstavljali. Resnično so upoštevali večno načelo »vrstic[e] za vrstico, nauk[a] za naukom, malo tukaj in malo tam«. ⁴

Ali boste z malenkostnimi prilagajanji uresničili »mogočno spremembo«, ⁵ ki si jo želite? Če boste to pravilno prenesli v prakso, sem devetindevetdeset odstotno prepričan, da boste! Toda pri tem pristopu je treba posvariti, da si moramo zato, da se bodo majhne zmage prevesile v naš prid, stalno prizadevati iz dneva v dan. In čeprav verjetno ne bomo popolni, moramo biti odločeni, da bo naša vztrajnost odražala potrpežljivost. Če boste to delali, vam bodo prijetna plačila večje pravičnosti prinesla radost in mir, ki ju iščete. Predsednik Russell M. Nelson je to učil takole: »Za naš osebni napredek ni nič bolj osvobajajoče, bolj plemenito oziroma bolj ključno kot to, da se redno vsak dan osredotočamo na kesanje. Kesanje ni rezultat, je postopek. Je ključ do sreče in duševnega miru. Ko je kesanje povezano z vero, nam odpre dostop do moči odkupne daritve Jezusa Kristusa.« ⁶

Glede vnaprej potrebne vere za kesanje so sveti spisi jasni. Vse, kar potrebujemo na začetku, je le »delček vere«. ⁷ In če duhovno lahko vzgojimo to »gorčično zrno«, ⁸ tudi mi v življenju lahko pričakujemo nepričakovana in izjemna izboljšanja. Toda zapomnite si, kakor ne bi poskusili, da bi se čez noč iz Huna Atille prelevili v mati Terezo, moramo enako postopno preusmeriti vzorce svojega izboljšanja. Čeprav so spremembe, ki jih potrebujete v življenju, celovite, začnite z malim. To zlasti velja, če čutite preobremenjenost ali zaskrbljenost.

Ta proces se vselej ne zaključi premočrtno. Celo pri najbolj odločenih so morda zapreke. Ker sem v življenju zaradi tega doživljal frustracije, vem, da se včasih morda počutite, kakor da ste se za odstotek izboljšali in dva poslabšali. Če ostanemo neustrašno odločeni, da bomo stalno dodajali te enoodstotne zmage, nas bo ta, ki si je »naložil naše bolečine«, ⁹ zagotovo nosil.

Očitno je, da je Gospod, če smo vpleteni v resne grehe, jasen in nedvoumen; prenehati moramo, dobiti škofovo pomoč in se od takšnih početij nemudoma odvrniti. Toda starešina David A. Bednar nam je naročil: »Prav majhne, stalne, dodatne duhovne izboljšave so tisti koraki, ki jih Gospod želi od nas. To, da se pripravljamo, da bi pred Bogom hodili brez krivde, je eden od osnovnih namenov življenja na zemlji in vseživljenjsko prizadevanje; to ni posledica občasnega naprezanja intenzivne duhovne dejavnosti.« ¹⁰

Ali ta pristop kesanja žepne velikosti in resnične spremembe res deluje? Ali je poganjanje kolesa tako rekoč dokaz? Pomislite, kaj se je zgodilo z britanskim kolesarstvom v zadnjih dveh desetletjih, odkar so sprejeli ta življenjski nazor. Britanski kolesarji so doslej za čuda kar sedemkrat osvojili znameniti Tour de France. Velika Britanija je bila na zadnjih štirih olimpijskih igrah najbolj uspešna država v vseh kolesarskih disciplinah. Na nedavni tokijski olimpijadi, ki se je zaključila letošnje poletje, pa je osvojila več zlatih medalj v kolesarstvu kot katera druga država.

Toda zdaleč bolj blesteča kot srebro in zlato je naša dragocena obljuba na poti v večnosti, da bomo resnično »zmagoslavni v Kristusu«. ¹¹ In ko si zadamo, da se bomo izboljševali po malo, a stanovitno, nam je obljubljen »nevenljivi venec slave«. ¹² Zato da se boste lahko kopali v tem neskaljenem sijaju, vas vabim, da pregledate svoje življenje in ugotovite, kaj vas na poti zavez zadržuje ali upočasnjuje. Potem poglejte širše. V svojem življenju poiščite skromne, a uresničljive popravke, ki vam bodo lahko prinesli prijetno radost, da ste malo boljši.

Ne pozabite, David je uporabil le en majhen kamen, da je z njim premagal na videz nepremagljivega velikana. A pripravljene je imel še štiri. Podobno je brezbožno naravnanost Alme mlajšega in njegovo večno usodo spremenila le ena sama preprosta, prevladujoča misel – spomin na očetov nauk o odrešujoči milosti Jezusa Kristusa. In podobno je Odrešenik, ki, čeprav je bil brez greha, »ni prejel polnosti, temveč je nadaljeval od milostljivosti do milostljivosti, dokler ni prejel polnosti«. ¹³

On je tisti, ki ve, kdaj pade vrabec, ki se enako osredotoča tako na minuto kot na velike trenutke v naših življenjih in vam je prav zdaj pripravljen pomagati pri vsem, kar koli je vaš en odstotek prizadevanja, ki bo rezultat te konference. Kajti vsako prizadevanje, da bi se spremenili – ne glede kako malenkostno se zdi – nam res lahko nadvse spremeni življenje.

Starešina Neal A. Maxwell je o tem učil: »Vsaka izjava o pravični želji, vsako služenje in vsako čaščenje, naj je še tako majhno in postopno, nam krepi duhovni zagon.« ¹⁴ Resnično, po majhnih, preprostih stvareh, in, da, celo zaradi enega odstotka, se lahko zgodijo velike stvari. ¹⁵ Končna zmaga je sto odstotna, »po vsem, kar lahko storimo«, ¹⁶ preko moči, zaslug in milosti našega Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa. O tem pričujem v imenu Jezusa Kristusa, amen.