Glejte pot pred seboj
Osredotočenost na najpomembnejše stvari – zlasti stvari »na poti pred nami«, večne stvari – je ključ do tega, da spretno vozimo skozi življenje.
Ko sem dopolnil petnajst let, sem dobil vozniško dovoljenje za voznike začetnike, zato sem smel voziti avtomobil, če je bil z menoj eden od staršev. Ko me je oče vprašal, ali bi se rad peljal, sem bil navdušen.
Peljal je nekaj kilometrov do obrobja mesta na dolgo, ravno dvopasovno cesto, ki jo je uporabljalo le malo ljudi – moram dodati, da je bil to verjetno edini kraj, kjer se je počutil varnega. Zapeljal je na odstavni pas in zamenjala sva sedeža. Dal mi je še nekaj nasvetov in mi nato rekel: »Počasi zapelji na cesto in vozi, dokler ti ne rečem, da moraš ustaviti.«
Natančno sem upošteval njegova navodila. Toda po približno šestdesetih sekundah je rekel: »Sin, ustavi avto. Zaradi tvoje vožnje mi je slabo. Vijugaš sem ter tja po cesti.« Vprašal je: »Kam gledaš?«
Nekoliko razburjen sem rekel: »Gledam na cesto.«
Nato je rekel naslednje: »Vidim tvoje oči. Gledaš le, kar je tik pred sprednjim delom avtomobila. Če boš gledal le to, kar je neposredno pred tabo, ne boš nikdar vozil naravnost.« Nato je poudaril: »Glej pot pred seboj. Tako boš lažje vozil naravnost.«
Kot petnajstletnik sem menil, da je to dobra lekcija za vožnjo. Pozneje sem spoznal, da je to tudi odlična lekcija za življenje. Osredotočenost na najpomembnejše stvari – zlasti stvari »na poti pred nami«, večne stvari – je ključ do tega, da spretno vozimo skozi življenje.
Ob neki priložnosti v življenju je Odrešenik želel biti sam, zato »je šel na goro, da bi na samem molil«. 1 Svoje učence je odslovil z navodilom, naj gredo na drugo stran jezera. V temni noči je čoln, ki je prevažal učence, zajel strašen vihar. Jezus jim je priskočil na pomoč, a na nenavaden način. V svetih spisih piše: »Ob četrti nočni straži je Jezus hodil po jezeru in prišel k njim.« 2 Ko so ga zagledali, so se prestrašili, saj so mislili, da se jim približuje nekakšen duh ali prikazen. Jezus je začutil njihovo bojazen in je želel, da se v mislih in srcu umirijo, zato jim je zaklical: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« 3
Peter ni začutil le olajšanja, temveč ga je to tudi ohrabrilo. Vedno pogumen in pogosto vihrav je Jezusu zaklical: »Gospod, če si ti, mi ukaži, da pridem po vodi k tebi.« 4 Jezus je odgovoril s svojim znanim, brezčasnim povabilom: »Pridi!« 5
Peter, ki je bil nad to možnostjo zagotovo vzhičen, je zlezel iz čolna, a ne v vodo, temveč na vodno gladino. Ko se je osredotočal na Odrešenika, je zmogel nemogoče, in sicer hoditi po vodi. Petra vihar sprva ni oviral. Toda naposled ga je »močan« 6 veter vrgel iz tira in njegova osredotočenost je popustila. Strah se je vrnil. Zato se je vera zmanjšala in začel se je potapljati. »[Z]avpil [je]: »Gospod, reši me!« 7 Odrešenik, ki nas vselej želi rešiti, je iztegnil roko in ga dvignil na varno.
Iz te čudežne pripovedi se lahko naučimo neskončno število lekcij, toda omenil bom tri.
Osredotočite se na Kristusa
Prva lekcija: osredotočite se na Jezusa Kristusa. Ko je bil Peter z očmi uprt v Jezusa, je lahko hodil po vodi. Vihar, valovi in veter ga niso ovirali, dokler se je osredotočal na Odrešenika.
Če bomo razumeli svoj najvišji cilj, bomo lažje presodili, na kaj naj se osredotočamo. Tekme ne moremo odigrati uspešno, če ne poznamo cilja, niti ne moremo živeti osmišljenega življenja, če ne poznamo njegovega smisla. Eden od čudovitih blagoslovov obnovljenega evangelija Jezusa Kristusa je to, da med drugim odgovori na vprašanje »Kaj je cilj življenja?« »Naš cilj v tem življenju je, da se radostimo in pripravimo na vrnitev v Božjo navzočnost.« 8 Če ne bomo pozabili, da smo tu na zemlji zato, da se pripravimo, da se bomo vrnili in živeli z Bogom, se bomo lažje osredotočili na to, kar vodi h Kristusu.
Osredotočanje na Kristusa zahteva disciplino, zlasti pri malih, preprostih duhovnih navadah, ki nam pomagajo, da postanemo boljši učenci. Brez discipline ni samodiscipliniranih učencev.
Naša osredotočenost na Kristusa je bolj jasna, ko gledamo na poti daleč pred seboj točko, kjer bi radi bili in kdo bi radi postali, ter si nato vsak dan vzamemo čas za to, kar nam bo pomagalo priti tja. Osredotočanje na Kristusa poenostavi naše odločitve in nam ponuja smernice, kako naj najbolje izkoristimo čas in sredstva.
Čeprav si veliko stvari zasluži našo pozornost, se iz Petrovega zgleda naučimo, kako pomembno je, da je v središču naše pozornosti vselej Kristus. Le zaradi Jezusa Kristusa se lahko vrnemo živet z Bogom. Ko si prizadevamo postati podobni Kristusu, se zanašamo na njegovo milostljivost in ga prosimo za odpuščanje in krepilno moč, kadar nam spodleti.
Pazite se motečih dejavnikov
Druga lekcija: pazite se motečih dejavnikov. Ko je Peter pozornost preusmeril od Jezusa k vetru in valovom, ki so mu bičali stopala, se je začel potapljati.
»Pred sprednjim delom avtomobila« je veliko stvari, ki nam lahko pozornost odvrnejo od Kristusa in večnih stvari, ki so »na poti pred nami«. Hudič zelo uspešno odvrača pozornost. Iz Lehijevih sanj izvemo, da nas glasovi iz velike, prostorne zgradbe skušajo premamiti k stvarem, ki nas bodo odvrnile od priprav na vrnitev in življenje z Bogom. 9
Toda obstajajo še drugi, manj očitni moteči dejavniki, ki so lahko prav tako nevarni. Kakor pravi rek: »Da zmaga zlo, je potrebno le to, da dobri ljudje ne storijo ničesar.« Zdi se, da je nasprotnik odločen, da bo dobre ljudi pripravil do tega, da ne bodo storili ničesar, oziroma da bodo vsaj zapravljali čas za to, kar jih bo odvračalo od njihovih plemenitih načel in ciljev. Na primer, nekatere stvari, ki so v zmernih količinah zdravo razvedrilo, brez discipline lahko postanejo nezdrav moteči dejavnik. Nasprotnik se zaveda, da ni nujno, da so moteči dejavniki slabi oziroma nemoralni, zato da bi imeli učinek.
Lahko smo rešeni
Tretja lekcija: lahko smo rešeni. Ko se je Peter začel potapljati, je zaklical: »‘Gospod, reši me!’ Jezus je takoj iztegnil roko [in] ga prijel.« 10 Kadar ugotovimo, da se utapljamo, kadar se soočamo s stisko oziroma kadar se opotekamo, Jezus lahko reši tudi nas.
Ko se soočate s stisko ali preizkušnjo, nemara kot jaz upate, da bo rešitev takojšnja. A spomnite se, da je prišel Odrešenik učencem na pomoč ob četrti nočni straži – potem ko so večino noči z veliko muko prebili v viharju. 11 Molímo, da bo pomoč prišla, če že ne takoj, pa vsaj ob drugi straži ali celo ob tretji straži pregovorne noči. Kadar moramo čakati, bodite prepričani, da Odrešenik vselej bdi in skrbi, da nam ni treba prenašati več, kot zmoremo. 12 Tisti, ki čakate ob četrti nočni straži, morda še vedno sredi trpljenja, ne izgubite upanja. Zvesti so vedno rešeni, bodisi v zemeljskem življenju bodisi v večnosti.
Včasih se začnemo potapljati zaradi svojih napak in prestopkov. Če ugotovite, da se potapljate zaradi teh razlogov, se radostno odločite za kesanje. 13 Verjamem, da le malo stvari Odrešenika tako osreči, kakor da reši tiste, ki se obrnejo nanj ali vrnejo k njemu. 14 Sveti spisi so polni zgodb o ljudeh, ki so nekoč padli in so imeli napake, a so se pokesali in so postali trdni v veri v Kristusa. Mislim, da so te zgodbe v svetih spisih zato, da nas spomnijo, kako sta Odrešenikova ljubezen do nas in njegova moč, da nas odkupi, neskončni. Ko se pokesamo, se ne radosti le Odrešenik, temveč smo tudi mi deležni velike radosti.
Zaključek
Vabim vas, da načrtno »gledate pot pred seboj« in se še bolj osredotočite na to, kar je zares pomembno. Naj bo Kristus v središču naše pozornosti. Sredi vseh motečih dejavnikov, stvari, ki so »pred sprednjim delom avtomobila«, in vrtincev okrog nas pričujem, da je Jezus naš Odrešenik, naš Odkupitelj in naš Rešitelj. V imenu Jezusa Kristusa, amen.