Generalna konferenca
Notranji mir v težkih časih
oktobrska generalna konferenca 2021


Notranji mir v težkih časih

Iskanje notranjega miru nikdar ni bilo bolj pomembno.

Nedavno so me zadolžili, da sem posvetil del zgodovinskega Nauvooja. V sklopu zadolžitve sem uspel obiskati ječo Liberty v Misuriju, kjer sem premišljeval o dogodkih, ki so tako pomemben del cerkvene zgodovine. Življenja svetih so bila ogrožena zaradi iztrebitvene uredbe, ki jo je izdal misurijski guverner. Poleg tega je bil prerok Joseph z nekaj izbranimi sodelavci nepravično zaprt v ječi Liberty. Eden od vzrokov za nasilno nasprotovanje našim članom je bil, da jih je bila večina proti suženjstvu. 1 To hudo preganjanje Josepha Smitha in njegovih privržencev predstavlja skrajni primer nepravičnega izvajanja svobodne volje, ki lahko vpliva na pravične ljudi. Josephov čas v ječi Liberty nazorno pokaže, da nadloge niso dokaz Gospodove nenaklonjenosti, niti tega, da bi odrekel svoje blagoslove.

Globoko sem bil ganjen, ko sem prebral, kaj je prerok Joseph Smith izjavil, ko je bil zaprt v ječi Liberty: »O Bog, kje si? In kje je paviljon, ki prekriva tvoje skrivališče?« 2 Joseph je vprašal, kako dolgo bodo Gospodovi ljudje »trpeli te krivice in nezakonita zatiranja«. 3

Starešina Cook si ogleduje ječo Liberty

Ko sem stal v ječi Liberty, sem bil globoko ganjen, ko sem bral Gospodov odgovor: »Sin moj, mir bodi tvoji duši; tvoja nadloga in tvoje stiske bodo le kratek trenutek; in potem, če boš to dobro prenesel, te bo Bog povzdignil na višavo.« 4 Jasno je, da nas nasprotovanje lahko požlahtni za večno, celestialno usodo. 5

Odrešenikove dragocene besede »[s]in moj, mir bodi tvoji duši« 6 odzvanjajo v meni in imajo velikanski pomen za današnje dni. Spomnijo me, kako je med svojim delovanjem na zemlji učil svoje učence.

Kristus je pred svojim trpljenjem v getsemanskem vrtu in na križu apostolom zapovedal: »Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj!« 7 Kasneje pa jih je tolažil z naslednjimi besedami: »Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši.« 8

Eden najbolj cenjenih nazivov našega Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa je »Princ miru«. 9 Njegovo kraljestvo bo naposled ustanovljeno ter bo prineslo mir in ljubezen. 10 Pričakujemo Mesijevo tisočletno vladavino.

Kljub videnju tisočletne vladavine vemo, da svetovni mir in sloga v današnjih dneh ne prevladujeta. 11 V vsem svojem življenju še nisem videl večjega pomanjkanja vljudnosti. Bombardira nas jezen, prepirljiv jezik in provokativna, uničujoča dejanja, ki uničujejo mir in spokojnost.

Mir v svetu nam ni obljubljen oziroma zagotovljen do drugega prihoda Jezusa Kristusa. Odrešenik je apostolom povedal, da njegovo zemeljsko poslanstvo ne bo uresničilo univerzalnega miru. Učil je: »Ne mislite, da sem prišel zato, da prinesem mir na zemljo.« 12 Med Odrešenikovem prvotnim delovanjem na zemlji ni bilo vsesplošnega miru. Slednji danes ne obstaja.

Toda notranji mir lahko dosežemo navzlic jezi, prepirom in razkolom, ki pogubljajo in kvarijo današnji svet. Iskanje notranjega miru nikdar ni bilo bolj pomembno. Lepa in priljubljena nova hvalnica, ki jo je za današnjo mladino napisal brat Nik Day, z naslovom »Kristus nudi mir«, izjavlja: »Ko ni miru nikjer, Kristus nudi mir.« 13 S to hvalnico smo bili blagoslovljeni tik pred svetovno pandemijo covida-19.

Lepo odraža težnjo po miru in primerno poudari, da je mir zasidran v življenju in poslanstvu Jezusa Kristusa. Predsednik Joseph F. Smith je izjavil: »Na svet tisti duh miru in ljubezni nikakor ne more priti /…/, dokler človeštvo ne bo sprejelo Božje resnice in Božjega sporočila /…/ in priznalo njegove moči in polnomočja, ki je božansko.« 14

Čeprav nikoli ne opustimo prizadevanj, da bi dosegli vsesplošni mir, nam je zatrjeno, da lahko prejmemo notranji mir, kakor uči Kristus. To načelo je predstavljeno v Nauku in zavezah: »Temveč spoznajte, da bo ta, ki dela pravična dela, prejel svoje plačilo, in sicer mir v tem svetu in večno življenje v prihodnjem svetu.« 15

Katera so tista »pravična dela«, ki nam bodo pomagala, ko bomo obravnavali spore in da bomo zmanjšali prepire ter v tem svetu našli mir? Vsi Kristusovi nauki kažejo v to smer. Omenil jih bom nekaj, za katere verjamem, da so zlasti pomembna.

Prvič: Ljubite Boga, živite po njegovih zapovedih in odpustite vsakemu

Predsednik George Albert Smith je postal predsednik Cerkve leta 1945. V letih, ko je bil apostol, je bil znan kot voditelj, ki je ljubil mir. V zadnjih petnajstih letih, preden je postal predsednik, so bili izzivi in preizkušnje obsežne svetovne depresije, ki sta ji sledili smrt in opustošenje druge svetovne vojne, vse prej kot miroljubni.

Predsednik Smith je ob koncu druge svetovne vojne kot predsednik na svoji prvi generalni konferenci oktobra 1945 svete spomnil na Odrešenikovo prošnjo, naj ljubijo bližnje in odpustijo sovražnikom, nakar je učil: »Vsi sveti iz poslednjih dni bi si morali prizadevati, da bi posedovali tega duha, če upajo, da bodo nekega dne stali v njegovi navzočnosti in da jim bo s svojimi rokami doma izkazal čudovito dobrodošlico.« 16

Drugič: Prizadevajte si za sadove Duha

Apostol Pavel v pismu Galačanom izpostavi razkol med krepostnimi deli, zaradi katerih izpolnjujemo pogoje za nasledstvo Božjega kraljestva, in deli, zaradi katerih brez kesanja slednjih ne izpolnjujemo. Med tistimi, zaradi katerih pogoje izpolnjujemo, so sadovi Duha »ljubez[ni], veselj[a], mir[u], potrpežljivost[i], blágost[i], dobrotljivost[i], zvestob[e], krotkost[i] [in] samoobvladanj[a]«. 17 Pavel vključi tudi, naj nosimo bremena drugih in se ne naveličamo delati dobrih del. 18 Med tista dela, ki niso krepostna, vključi sovraštvo, srd in zdrahe. 19

Ena velikih lekcij obdobja Stare zaveze se nanaša na očeta Abrahama. Abraham in Lot, njegov nečak, sta bila premožna, a sta spoznala, da ne moreta prebivati skupaj. Ker se je Abraham hotel prepirom izogniti, je Lotu dovolil, da si je izbral deželo, ki jo je hotel. Lot je izbral jordansko ravnino, ki je bila vodnata in tudi lepa. Abraham je vzel manj plodno mamrsko ravnino. V svetih spisih beremo, da je Abraham nato razpel svoj šotor in postavil »oltar Gospodu«. 20 Lot je po drugi strani »šotoril tja do Sodome«. 21 Lekcija je jasna, da bi morali biti pripravljeni na kompromise in preprečevati spore glede zadev, ki ne vključujejo pravičnosti, zato da bi imeli miroljubne odnose. Kakor je učil kralj Benjamin: »[N]e boste imeli želje, da bi ranili drug drugega, ampak mirno živeli in vsakomur dajali glede na to, kar mu pripada.« 22 Toda v zvezi z obnašanjem glede pravičnosti in doktrinarnih imperativov moramo ostati trdni in stanovitni.

Če bomo hoteli imeti mir, ki je plačilo za pravična dela, svojih šotorov ne bomo postavili proti svetu. Postavili jih bomo proti templju.

Tretjič: Svobodno voljo uporabite za to, da se odločite za pravičnost

Mir in svobodna volja se prepletata kot bistvena elementa načrta odrešitve. Kot je opisano v Vodiču po svetih spisih v geslih »svobodna volja« in »odgovornost – odgovoren«, je svobodna volja »[z]možnost in privilegij, ki ju Bog daje ljudem, da se odločajo in delujejo sami od sebe«. 23 Tako je svobodna volja bistvena za osebnostno rast in izkušnje, ki nas blagoslovijo, ko sledimo Odrešeniku. 24

Svobodna volja je bila glavna tema predzemeljskega svêta v nebesih in spopada med tistimi, ki so se odločili slediti Kristusu, ter Satanovimi privrženci. 25 Če bomo opuščali ponos in nadzor in se odločali za Odrešenika, bomo lahko imeli njegovo luč in njegov mir. Vendar bo notranji mir izzvan, če bodo ljudje svobodno voljo udejanjali tako, da bodo škodili in prizadeli.

Prepričan sem, da je mirno gotovost, ki smo jo občutili v srcih, okrepilo vedenje, ki smo ga imeli o tem, kaj bo Odrešenik sveta izpolnil za naše dobro. To je lepo opredeljeno v priročniku Pridigajte moj evangelij: »Če se zanašamo na odkupno daritev Jezusa Kristusa, nam slednji lahko pomaga prestati preizkušnje, bolezni in bolečine. Lahko nas navdajajo radost, mir in tolažba. Vse, kar je v življenju nepravično, odkupna daritev Jezusa Kristusa lahko popravi.« 26

Četrtič: Sion gradimo v svojih srcih in doma

Smo otroci Boga in sodimo v njegovo družino. Sodimo tudi v družino, v kateri smo se rodili. Družinska ureditev je temelj sreče in miru. Predsednik M. Nelson Russell M. Nelson nas je učil – in v tej pandemiji smo spoznali – da izpolnjevanje verskih dolžnosti, ki se ob cerkveni podpori izvajajo doma, lahko »sprosti moč družin, ko bo vsaka družina svoj dom natančno in skrbno preoblikovala v svetišče vere«. 27 Če bomo doma te verske dolžnosti izpolnjevali, bomo imeli tudi Odrešenikov mir. 28 Zavedamo se, da številni med vami nimate blagoslovov pravičnih domov in se redno borite s tistimi, ki se odločajo za nepravičnost. Odrešenik vam lahko nudi zaščito in mir, da vas bo naposled vodil na varno in vam dajal zavetje pred življenjskimi viharji.

Jamčim vam, da radost, ljubezen in izpolnitev, ki jih doživimo v ljubečih, pravičnih družinah, prinašajo mir in srečo. Ljubezen in prijaznost sta osredja za to, da imamo v srcih in doma Sion. 29

Petič: Upoštevajte prerokova trenutna svarila

Če sledimo Gospodovemu preroku, predsedniku Russellu M. Nelsonu, smo veliko bolj mirni. Kmalu mu bomo imeli priložnost prisluhniti. Za ta poklic je bil pripravljen od stvarjenja sveta. Njegove osebne priprave so bile nadvse izjemne. 30

Učil nas je, da »tudi v nemirnih časih [lahko] čutimo trajni mir in radost«, ko si prizadevamo, da bi postali kakor Odrešenik Jezus Kristus. 31 Svetoval nam je, naj se vsak dan kesamo, da bomo prejeli Gospodovo očiščenje, ozdravljenje in krepilno moč. 32 Sam pričujem, da naš ljubi prerok je prejemal in še vedno prejema razodetja iz nebes.

Čeprav ga spoštujemo in podpiramo kot svojega preroka, častimo nebeškega Očeta in Odrešenika Jezusa Kristusa. Sveti Duh nam služi.

Pričujem vam in nudim svoje apostolsko pričevanje, da Jezus Kristus, Odrešenik in Odkupitelj sveta, vodi in usmerja svojo obnovljeno Cerkev. Njegovo življenje in odkupno poslanstvo sta resnični vir miru. On je »Princ miru«. Z vso gotovostjo in resnostjo pričujem, da živi. V imenu Jezusa Kristusa, amen.

Opombe

  1. »Ljudem v Independencu ni bilo všeč, da so sveti pridigali Indijancem in da niso odobravali suženjstva.« ( Sveti: Zgodba Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni , 1. knjiga, Prapor resnice, 1815–1846 [2018], 172)

  2. Nauk in zaveze 121:1.

  3. Nauk in zaveze 121:3.

  4. Nauk in zaveze 121:7–8.

  5. Gl. 2 Nefi 2:11–15.

  6. Nauk in zaveze 121:7.

  7. Janez 13:34.

  8. Janez 14:27.

  9. Izaija 9:5, 2 Nefi 19:6. Odrešenik je v blagrih učil tudi: »Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi.« (Matej 5:9)

  10. »[S] pravico in pravičnostjo /…/ na veke.« (Gl. Izaija 9:6–7, 2 Nefi 19:6–7, gl. tudi Galačanom 5:22.)

  11. Gl. Nauk in zaveze 1:35. Predsednik Wilford Woodruff je to izjavil leta 1894 in ponovno leta 1896 (gl. The Discourses of Wilford Woodruff, iz. G. Homer Durham [1946], 251–252; gl. tudi Marion G. Romney, v Conference Report, apr. 1967, 79–82; Ezra Taft Benson, »The Power of the Word«, Ensign, maj 1986, 79–80; Dallin H. Oaks, »Preparation for the Second Coming«, Liahona, maj 2004, 9).

  12. Matej 10:34.

  13. Nik Day, »Mir v Kristusu«, pesem skupne teme za leto 2018, Liahona, jan. 2018, 54–55; New Era, jan. 2018, 24–25. Hvalnica »Mir v Kristusu« uči:

    Ko v življenju mu sledim,

    Kristus nudi mir.

    Up vliva mi,

    ko sem v temi.

    Moč vliva mi,

    ko sem brez moči.

    Zaklon mi nudi,

    ko vihar besni.

    Ko ni miru nikjer,

    Kristus nudi mir.

  14. Teachings of Presidents of the Church: Joseph F. Smith (1998), 400.

  15. Nauk in zaveze 59:23.

  16. Gl. George Albert Smith, v Conference Report, okt. 1945, 169–170.

  17. Galačanom 5:22–23.

  18. Gl. Galačanom 6:2, 9.

  19. Gl. Galačanom 5:20.

  20. 1 Mojzes 13:18.

  21. 1 Mojzes 13:12.

  22. Mozija 4:13.

  23. Vodič po svetih spisih, »svobodna volja«, »odgovornost – odgovoren«, https://www.churchofjesuschrist.org/study/scriptures/gs/agency?lang=slv.

  24. »[S]vobodno se odloča[mo] za svobodo in večno življenje preko velikega Posrednika vseh ljudi.« (2 Nefi 2:27) Svobodna volja prav tako dopušča uničujoče slabe odločitve drugih, da povzročijo bolečine in trpljenje in včasih celo smrt. Sveti spisi so jasni, da je Bog ljudem dal svobodno voljo, da bi se lahko odločali med dobrim in zlom (gl. 2 Nephi 2:16).

  25. Vodič po svetih spisih, »svobodna volja«, »odgovornost – odgovoren«, https://www.churchofjesuschrist.org/study/scriptures/gs/agency?lang=slv.

  26. Pridigajte moj evangelij: Misijonarski vodič (2019), 52, ChurchofJesusChrist.org.

  27. Russell M. Nelson, »Postanimo vzorni sveti iz poslednjih dni«, generalna konferenca, okt. 2018.

  28. Gl. Nauk in zaveze 19:23.

  29. Imel sem srečo, da sem odraščal v domu, kjer je vladal mir. To je bilo prvenstveno zaradi materinega vpliva, ki je bila zvesta članica Cerkve. Oče je bil v vsakem pogledu izjemen, a je bil manj dejaven. Mati je očeta spoštovala in se je izogibala prepirom. Nas otroke je učila, naj molimo in hodimo v Cerkev. Učila nas je tudi, naj druge ljubimo in jim služimo (gl. Mozija 4:14–15). Odraščanje v takšnem domu mi je zagotavljajo mir in me je v življenju močno blagoslovilo.

  30. Russell M. Nelson je na zdravstveni šoli Univerze v Utahu pri dvaindvajsetih letih diplomiral kot najboljši v razredu. Dolgo si je želel biti kirurg in je na uglednih zdravstvenih ustanovah prejel najboljše razpoložljivo usposabljanje. Zvesto je opravil vojaške obveznosti v Koreji in na Japonskem. Veliko let je bil pionir na področju operacij na odprtem srcu in je bil priznan po vsem svetu. Čeprav so bile te priprave predsednika Nelsona, da bi z zdravniškimi sposobnostmi blagoslovil ljudi po vsem svetu, izjemne, so bile njegove duhovne priprave še pomembnejše. Je oče velike družine otrok, vnukov in pravnukov. Že vse življenje zvesto služi svoji družini in Cerkvi.

  31. Russell M. Nelson, »Uvodni nagovor«, generalna konferenca, apr. 2020; gl. tudi Russell M. Nelson, »Radost in duhovno preživetje«, generalna konferenca, okt. 2016.

  32. Russell M. Nelson, »Uvodni nagovor«, 6.