2010–2019
Veruj, ljubi, delaj
oktober 2018


Verujte, ljubite, delajte

Življenje v obilju dosežemo tako, da postanemo pravi učenci Jezusa Kristusa – da sledimo njegovim potem in sodelujemo pri njegovem delu.

Moji dragi bratje in sestre, čudovita priložnost je, da sem danes z vami na tem čudovitem zasedanju generalne konference, da prisluhnemo tem navdihujočim govorom, da prisluhnemo temu čudovitemu, neverjetnemu zboru misijonarjev, ki predstavlja več tisoč misijonarjev po vsem svetu – naše hčere, naše sinove – in zlasti, da smo združeni v naši veri danes in da ponovno podpremo našega dragega predsednika in preroka, predsednika Russella M. Nelsona, Prvo predsedstvo in generalne urednike Cerkve. Kako radostno je biti danes z vami!«

Starodavni kralj Salomon je bil navzven eden najuspešnejših človeških bitij v zgodovini.1 Zdelo se je, da ima vse – denar, moč, ugled, čast. A kako je Salomon po desetletjih neobrzdanosti in razkošja povzel svoje življenje?

»Vse je nečimrnost,«2 je rekel.

Ta mož, ki je imel vse, je navkljub vsemu, kar se mu je dogajalo, končal razočaran, črnogled in nesrečen.3

V nemščini imamo besedo Weltschmerz. Na grobo prevedeno pomeni žalost, ki nastopi zaradi tuhtanja o tem, kako je svet slabši od tega, kakršen bi po našem moral biti.

Morda je malo Weltschmerza v vseh nas.

Ko se nemo gorje priplazi v kotičke našega življenja. Ko nam žalost zapolni dneve in nam z globokimi sencami zakrije noči. Ko tragedija in nepravičnost vstopita v svet okrog nas, pa tudi v življenje tistih, ki jih imamo radi. Ko potujemo po poti osamljenosti in nesreče ter nam bolečina uniči mir in nam poruši spokojnost – nas morda zamika, da bi soglašali s Salomonom, da je življenje nečimrnost in brez smisla.

Veliko upanje

Dobra novica je, da obstaja upanje. Obstaja rešitev za praznino, nečimrnost in Weltschmerz v življenju. Rešitev obstaja celo za najglobljo praznino, brezupnost in malodušje, ki ga nemara občutite.

To upanje najdemo v preobražajoči moči evangelija Jezusa Kristusa in v Odrešenikovi odkupitveni moči, da nam ozdravi obolelo dušo.

»Jaz sem prišel,« je izjavil Jezus, »da bi imeli življenje in ga imeli v obilju.«4

Tega življenja v obilju ne dosežemo z osredotočanjem na svoje potrebe oziroma na svoje dosežke, ampak tako, da postanemo pravi učenci Jezusa Kristusa – da sledimo njegovim potem in sodelujemo pri njegovem delu. Življenje v obilju dosežemo, ko pozabljamo nase in sodelujemo v veliki Kristusovi stvari.

In kaj je Kristusova stvar? To je, da verujemo vanj, ljubimo, kot je ljubil on, in delamo, kot je delal on.

Jezus je »hodil /…/ iz kraja v kraj ter delal dobra dela«5. Hodil je med revnimi, izobčenimi, bolnimi in osramočenimi. Služil je nemočnim, slabotnim in osamljenim. Z njimi je preživljal čas; govoril je z njimi. »In vse je ozdravil.«6

Odrešenik je povsod, kamor je šel, učil »dobro evangelijsko vest«7. Govoril je o večnih resnicah, ki ljudi osvobodijo tako duhovno kakor tudi posvetno.

Tisti, ki se posvetijo Kristusovi stvari, odkrijejo resnico o Odrešenikovi obljubi: »Kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel.«8

Salomon se je motil, moji dragi bratje in sestre – življenje ni »nečimrnost«. Prav nasprotno, lahko je prežeto z namenom, smislom in mirom.

Zdravilne roke Jezusa Kristusa segajo k vsem, ki ga iščejo. Nedvomno sem spoznal, da nas vera v Boga in ljubezen do njega ter to, da skušamo slediti Kristusu, lahko v srcu spremeni,9 nam ublaži bolečino, dušo pa navda z »neizmerno veliko radostjo«10.

Verujte, ljubite, delajte

Da bi v življenju občutili ta zdravilni vpliv, moramo seveda delati več kot le to, da evangelij razumemo intelektualno. Moramo ga vključiti v svoje življenje – ga napraviti za del tega, kdo smo in kaj delamo.

Naj vam omenim, da se pot Kristusovega učenca začne s tremi preprostimi besedami:

verujte ljubite in delajte.

Verovanje v Boga vodi do vere vanj in razvijanja zaupanja v njegovo besedo. Vera povzroči, da nam srce raste v ljubezni do Boga in drugih. Z rastjo te ljubezni smo navdihnjeni, da posnemamo Odrešenika, ko nadaljujemo s svojim velikim potovanjem po poti učenca.

»Toda,« pravite, »to se zdi malce preveč preprosto. Življenjske težave – moje težave zagotovo – so prezapletene za tako preprost recept. Weltschmerza ne morete ozdraviti s tremi preprostimi besedami: verujete, ljubite, delajte

Ni aforizem tisti, ki zdravi. Božja ljubezen je tista, ki rešuje, obnavlja in oživlja.

Bog vas pozna. Ste njegov otrok. Ljubi vas.

Celo ko mislite, da niste vredni ljubezni, sega k vam.

Prav danes – vsak dan – sega k vam, in želi, da vas ozdravi, da vas povzdigne in da vam praznino v srcu nadomesti s trajno radostjo. Odstraniti želi vsakršno temo, ki vam zamegljuje življenje in ga napolniti s sveto, bleščečo lučjo njegove neskončne slave.

To sem sam izkusil.

In kot apostol Gospoda Jezusa Kristusa pričujem, da vsi, ki pridejo k Bogu – vsi, ki resnično verujejo, ljubijo in delajo – lahko izkusijo enako.

Verujemo

Sveti spisi nas učijo, da »brez vere namreč ne moremo biti Bogu všeč, kajti kdor prihaja k Bogu, mora verovati, da on biva«11.

Za nekoga je dejanje vere težko. Včasih nas ovira ponos. Morda mislimo, da preprosto zato, ker smo inteligentni, izobraženi ali izkušeni, ne moremo verjeti v Boga. Na vero začnemo gledati kot na nespametno izročilo.12

Po mojih izkušnjah pri verovanju ne gre toliko za sliko, ki jo opazujemo in občudujemo in o kateri se pogovarjamo ter o njej razpravljamo. Bolj je podobno plugu, ki ga vzamemo na njive in v potu svojega obraza naredimo brazde v zemlji, ki sprejme semena in obrodi.13

Približajte se Bogu in približal se vam bo.14 To je obljuba vsem, ki skušajo verjeti.

Ljubimo

Sveti spisi razkrivajo, da bolj kot ljubimo Boga in njegove otroke, srečnejši postajamo.15 Vendar ljubezen, o kateri je govoril Jezus, ni ljubezen v obliki darilne kartice, nekaj, kar zavržemo, ali se posvetimo drugim stvarem. To ni ljubezen, o kateri se govori in potem pozabi. To ni ljubezen v smislu »Sporoči mi, če lahko kaj storim«.

Ljubezen, o kateri govori Bog, je takšna, ki vstopi v naša srca zjutraj, ko vstanemo, ostane z nami ves dan in nam raste v srcih, ko na koncu dneva izrekamo molitev hvaležnosti.

To je neizrekljiva ljubezen, ki jo ima nebeški Oče do nas.

To je to neskončno sočutje, ki nam omogoča, da jasneje vidimo druge take, kakršni so. Skozi oči čiste ljubezni vidimo nesmrtna bitja neskončnega potenciala in vrednosti ter ljubljene sinove in hčere vsemogočnega Boga.

Ko enkrat vidimo skozi te oči, ne moremo nikogar podcenjevati, prezreti ali zapostavljati.

Delamo

Pri Odrešenikovemu delu se pogosto »po majhnih in preprostih stvareh zgodijo velike«16 stvari.

Vemo, da moramo za to, da postanemo v nečem dobri, neprestano vaditi. Najsi gre za igranje klarineta, brcanje žoge v mrežo, popravljanje avtomobila ali celo pilotiranje letala, lahko z vajo postanemo boljši in boljši.17

Organizacija, ki jo je naš Odrešenik ustvaril na zemlji – Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni – nam pomaga, da delamo prav to. Nudi kraj, da živimo tako, kot je učil, in da blagoslavljamo druge, tako kot je on.

Kot člani Cerkve prejmemo poklice, odgovornosti in priložnosti, da sočutno pomagamo in skrbno služimo drugim.

Cerkev je nedavno na novo poudarila skrbno služenje oziroma služenje nasploh oziroma ljubezen do drugih. Veliko smo razmišljali, preden smo se odločili, kako naj ta poseben poudarek imenujemo.

Eden od nazivov, o katerih smo premišljevali, je bilo pastirjenje, ki ustreza sklicu na Kristusovo povabilo: »Pasi moje ovce.«18 Vendar je imelo vsaj eno oviro: Uporaba tega naziva bi me napravila za nemškega pastirja oziroma ovčarja. Zato sem povsem zadovoljen z izrazom skrbno služenje.

To delo je za vsakogar

Ta poudarek seveda ni nov. Preprosto nam nudi obnovljeno in izboljšano priložnost, da vadimo Odrešenikovo zapoved, naj se ljubimo med seboj19, ki je izboljšan način za izvajanje in udejanjanje namena Cerkve.

Samo pomislite na misijonarsko delo; pogumno, ponižno in samozavestno razglašanje evangelija je čudovit zgled skrbnega služenja duhovnim potrebam drugih, kdorkoli že so.

Oziroma opravljanje tempeljskega dela – to, da poiščemo imena svojih prednikov in jim ponudimo blagoslove večnosti? Kakšen božanski način skrbnega služenja.

Pomislite na iskanje ubogega in pomoči potrebnega, dvigovanje rok, ki so omagale, ali blagoslavljanje bolnih in prizadetih. Mar niso to prav taka dejanja popolnega skrbnega služenja, kot jih je opravljal Gospod, ko je živel na zemlji?

Če niste član Cerkve, vas vabim, da pridete in boste videli.«20 Pridite in se nam pridružite. Če ste član Cerkve, a trenutno ne sodelujete dejavno, vas vabim: prosim, vrnite se! Potrebujemo vas!

Pridite, združimo moči!

S svojimi edinstvenimi talenti, sposobnostmi in osebnostjo boste pripomogli, da bomo postali boljši in srečnejši. V zameno vam bomo pomagali, da boste tudi vi postali boljši in srečnejši.

Pridite, pomagajte nam oblikovati in okrepiti kulturo zdravljenja, prijaznosti in usmiljenja do vseh Božjih otrok. Kajti vsi si prizadevamo postati nova bitja, kjer je »staro /…/ minilo« in je vse »nastalo /…/ novo«21. Odrešenik nam kaže smer gibanja – naprej in navzgor. Pravi: »Če me ljubite, se boste držali mojih zapovedi.«22 Sodelujmo, da bomo postali takšni ljudje, kakršne nas Bog želi, da postanemo.

To je evangelijska kultura, ki jo želimo gojiti v Cerkvi Jezusa Kristusa. Prizadevamo si okrepiti Cerkev kot kraj, kjer odpuščamo drug drugemu. Kjer se upremo skušnjavi, da bi iskali napake, obrekovali in omalovaževali druge. Kjer namesto, da bi izpostavljali napake, drug drugega povzdigujemo in si pomagamo, da bi postali kar najboljši.

Naj vas znova povabim. Pridite in boste videli. Pridružite se nam. Potrebujemo vas.

Nepopolni ljudje

Spoznali boste, da je v tej Cerkvi nekaj najboljših ljudi, kar jih ta svet premore. Gostoljubni so, ljubeči, prijazni in iskreni. So delavni, pripravljeni na žrtve in včasih celo junaški.

So pa tudi strašno nepopolni.

Delajo napake.

Občasno rečejo nekaj, česar ne bi smeli. Počnejo nekaj, kar si želijo, da ne bi.

Vendar jim je skupno naslednje – želijo se izboljšati in zbližati z Gospodom, našim Odrešenikom, in sicer Jezusom Kristusom.

Poskušajo ravnati prav.

Verujejo. Ljubijo. Delajo.

Želijo postati manj sebični, bolj sočutni, bolj prečiščeni, bolj podobni Jezusu.

Načrt za srečo

Da, življenje je včasih lahko težko. Zagotovo nas vse doletijo trenutki obupa in malodušja,

a evangelij Jezusa Kristusa vliva upanje. V Cerkvi Jezusa Kristusa se pridružujemo drugim, ki iščejo kraj, kjer se lahko počutimo kakor doma – kraj rasti, kjer lahko skupaj verujemo, ljubimo in delamo.

Ne glede na medsebojne razlike si prizadevamo sprejeti drug drugega kot sinove in hčere našega ljubega nebeškega Očeta.

Neizmerno sem hvaležen, da sem član Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni in da vem, da Bog ljubi svoje otroke dovolj močno, da jim daje načrt za srečo in smisel v tem življenju ter pot, da izkusijo večno radost v dvoranah slave v prihodnjem življenju.

Hvaležen sem, da nam je Bog dal način, kako zaceliti obolelo dušo in življenjske Weltschmerze.

Pričujem in vas blagoslavljam, da bomo, če bomo verovali v Boga, če bomo z vsem srcem ljubili njega in njegove otroke ter si prizadevali delati, kakor nas je Bog poučil, ozdravljeni in našli bomo mir, srečo in smisel. V svetem imenu Jezusa Kristusa, amen.

Opombe

  1. Raziskava na msn.com je Salomona uvrstila na seznam kot petega najbogatejšega človeka, ki je kdaj živel. Glede na Sveto pismo je kralj Salomon vladal od leta 970 do leta 931 pr. Kr. Pravijo, da je v tem času prejel petindvajset ton zlata za vsako od devetintrideset let vladanja, kar bi bilo leta 2016 vredno milijarde dolarjev. Skupaj z neverjetnim bogastvom, ki se je nakopičilo z obdavčitvijo in trgovanjem, bi lahko osebno premoženje tega svetopisemskega vladarja v današnji valuti presegalo znesek dva trilijona dolarjev (»The 20 Richest People of All Time«, 25. apr. 2017, msn.com).

  2. Gl. Prd 1:1–2.

  3. Gl. Prd 2:17.

  4. Jn 10:10.

  5. Apd 10:38.

  6. Mt 12:15; gl. tudi Mt 15:30.

  7. Koren besede evangelij izvira iz grške besede, ki dejansko pomeni »dobre novice« (gl. Bible Dictionary, »Gospels«).

  8. Mt 16:25.

  9. Gl. Ezk 36:26; Jer 24:7.

  10. 1 Ne 8:12.

  11. Heb 11:6.

  12. Gl. 2 Ne 9:28.

  13. Gl. Jn 15:16.

  14. Gl. Jak 4:8.

  15. Gl. 4 Ne 1:15–16.

  16. Al 37:6.

  17. Aristotel je verjel, da »s pravičnimi dejanji nastane pravičen človek« (The Nicomachean Ethics, prevedel David Ross, pregledala Lesley Brown [2009], 28).

  18. Gl. Jn 21:15–17.

  19. Jn 15:12.

  20. Jn 1:39.

  21. 2 Kor 5:17.

  22. Jn 14:15.