Zdaj je čas
Če je v vašem življenju nekaj, kar morate premisliti, je zdaj čas za to.
Ko sem se pred leti pripravljal na službeno potovanje, sem začutil bolečino v prsih. Moja žena se je odločila, da me spremlja, ker jo je skrbelo. Na prvem delu najinega leta se je bolečina tako zelo okrepila, da sem težko dihal. Ko sva pristala, sva zapustila letališče in šla v lokalno bolnišnico, kjer nama je lečeči zdravnik po številnih preiskavah oznanil, da lahko varno nadaljujeva najino potovanje.
Vrnila sva se na letališče in se vkrcala na let do najine končne destinacije. Ko smo se spuščali, se je po zvočniku oglasil pilot in me prosil, naj se javim. K meni je pristopila stevardesa, rekoč, da so ravno prejeli klic v sili, in mi povedala, da na letališču čaka reševalno vozilo, ki me bo odpeljalo v bolnišnico.
Usedla sva se v reševalno vozilo, nakar so naju naglo odpeljali na lokalno urgenco. Tam sta naju sprejela zaskrbljena zdravnika, ki sta pojasnila, da so mi postavili napačno diagnozo in da imam pravzaprav resno pljučno embolijo oziroma krvni strdek v pljučih, ki zahteva takojšnjo zdravniško obravnavo. Zdravnika sta nama povedala, da v tem stanju številni bolniki ne preživijo. Vedoč, da sva daleč od doma, in ker nista bila prepričana, če sva pripravljena na takšne dogodke, ki bi nama korenito spremenili življenje, sta nama rekla, da je, če je v najinem življenju nekaj, kar morava premisliti, zdaj čas za to.
Dobro se spominjam, kako se mi je v tistem mučnem trenutku skoraj takoj spremenil pogled na vse. Kar se je le nekaj trenutkov prej zdelo tako pomembno, me je zdaj le malo zanimalo. Misli so mi od udobja in skrbi tega življenja odbrzele k večnemu vidiku – k mislim na družino, otroke, mojo ženo in nenazadnje na vrednotenje mojega življenja.
Kako nam je šlo kot družini in posameznikom? Ali smo živeli skladno z zavezami, ki smo jih sklenili, in z Gospodovimi pričakovanji, ali pa smo morda nenamerno dopustili, da so nas posvetne skrbi odvračale od tega, kar je zares pomembno?
Rad bi vas pozval, da razmislite, kaj pomembnega se lahko naučite iz te izkušnje: Da se odmaknete od sveta in ocenite svoje življenje. Oziroma po besedah zdravnika: Če je v vašem življenju nekaj, kar morate premisliti, je zdaj čas za to.
Ovrednotenje našega življenja
Živimo v svetu s preobilico informacij, kjer prevladuje vse več tega, kar je moteče, kar nam vse bolj otežuje, da bi zmedo v življenju spravili v red in se osredotočili na stvari večne vrednosti. V vsakdanjem življenju nas zasipajo z vpadljivimi naslovi, s katerimi nam postrežejo hitro spreminjajoče se tehnologije.
Če si ne bomo vzeli časa za razmislek, se morda ne bomo zavedali vpliva tega hitro spreminjajočega se okolja na naše vsakodnevno življenje in odločitve, ki jih sprejmemo. Morda bomo ugotovili, da je naše življenje prežeto z obilico informacij, zavitih v memih, videih in bleščečih naslovih. Čeprav so zanimive in zabavne, ima večina teh le malo opraviti z našim večnim napredkom, a vendarle vplivajo na to, kako gledamo na svojo zemeljsko izkušnjo.
Te posvetne motnje lahko povežemo s tistimi v Lehijevih sanjah. Ko napredujemo po poti zavez, z rokami trdno oklepajoč se železnega droga, vidimo in slišimo tiste, ki zasmehujejo in s prstom kažejo iz ogromne in prostorne zgradbe (1 Ne 8:27). Morda tega zavestno ne nameravamo početi, vendar se včasih ustavimo in se zazremo drugam, da vidimo, čemu ves ta direndaj. Nekateri med nami morda celo izpustijo železni drog in se pomaknejo bližje, da bi bolje videli. Drugi nemara odpadejo izključno »zavoljo tistih, ki so se jim rogali« (1 Ne 8:28).
Odrešenik nas je posvaril, naj se »[varujemo], da [nam] srca ne bodo obtežena z /…/ življenjskimi skrbmi« (Lk 21:34). Sodobno razodetje nas opominja, da jih je veliko poklicanih, a malo izvoljenih. Izvoljeni niso zato, ker srce predajajo stvarem sveta in hrepenijo po človeških časteh (gl. NaZ 121:35; gl. tudi 34. verz). Ovrednotenje našega življenja nam ponuja priložnost, da se odmaknemo od sveta, razmislimo o tem, kje smo na poti zavez, in po potrebi poskrbimo za spremembe, da zagotovimo trden oprijem in pogled naprej.
Pred kratkim je predsednik Russell M. Nelson na svetovnih duhovnih minutah za mlade slednje pozval, naj se odmaknejo od sveta tako, da se s sedemdnevnim postom odklopijo od družbenih medijev. In ravno prejšnji večer je podobno povabil sestre na ženskem zasedanju konference. Potem je prosil mlade, naj bodo pozorni na morebitne spremembe v svojem počutju, mišljenju oziroma načinu razmišljanja. Potem jih je pozval, naj »z Gospodom natančno ovrednotijo življenje, /…/ da zagotovijo, da trdno stojijo na poti zavez«. Spodbudil jih je, da je, če je v njihovem življenju nekaj, kar morajo spremeniti, »danes popoln trenutek za spremembo«.1
Pri ocenjevanju tega, kar moramo v življenju spremeniti, si lahko zastavimo praktično vprašanje: Kako se dvignemo nad to, kar nam v tem svetu odvrača pozornost, in ostanemo zazrti v večnost pred nami?
Predsednik Dallin H. Oaks je leta 2007 v konferenčnem govoru z naslovom »Dobro, boljše, najboljše« učil, kako med številnimi konfliktnimi posvetnimi zahtevami odločitve razvrstimo po prednosti. Svetoval je, da »moramo [opustiti] nekatere dobre stvari, da bi se odločili za druge, ki so boljše ali najboljše, ker razvijajo vero v Gospoda Jezusa Kristusa in krepijo naše družine«.2
Naj omenim, da se najboljše stvari v tem življenju osredotočajo na Jezusa Kristusa in razumevanje večnih resnic o tem, kdo Gospod je in kdo smo mi v svojem odnosu z njim.
Iščimo resnico
Ko si prizadevamo spoznati Odrešenika, ne bi smeli spregledati temeljne resnice, kdo smo in zakaj smo tu. Amulek nas opominja, da je »to življenje /…/ čas, da se [pripravimo], da se [srečamo] z Bogom,« čas, »ki nam je dan, da se pripravimo na večnost« (Al 34:32–33). Dobro poznani izrek nas opominja: »Nismo človeška bitja z duhovnimi izkušnjami. Smo duhovna bitja s človeškimi izkušnjami.«3
Razumevanje našega božanskega izvora je bistveno za naš večni napredek in nas lahko osvobodi vsega, kar nas v tem življenju premoti. Odrešenik je učil:
»Če ostanete v moji besedi, ste resnično moji učenci.
In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.« (Jn 8:31–32)
Predsednik Joseph F. Smith je izjavil: »Največji dosežek, ki ga človeštvo lahko doseže v tem življenju, je, da se tako dobro, tako natančno seznani z božansko resnico, da jih nobeno bitje, ki živi na tem svetu, s svojim zgledom ali vedenjem ne more odvrniti od spoznanja, ki so ga pridobili.«4
Razprave o resnici so v današnjem svetu dosegle vrhunec z vsemi stranmi, ki se sklicujejo na resnico, kot če bi bila relativen pojem, ki dopušča različne razlage. Mladi fant Joseph Smith je ugotovil, da so bile zmeda in razprtije v njegovem življenju tako velike, da je bilo nemogoče, da bi prišel do kakšnega gotovega zaključka, kdo je imel prav in kdo je imel nápak (gl. Joseph Smith – History 1:8). Sredi te vojne besed in hrupa mnenj je med iskanjem resnice poiskal božansko vodstvo (Joseph Smith – History 1:10).
Na aprilski konferenci je predsednik Nelson učil: »Če hočemo imeti kaj upanja, da bi pregledali neskončno množico mnenj in človeških filozofij, ki napadajo resnico, se moramo naučiti prejemati razodetje.5 Naučiti se moramo zanašati na Duha resnice, ki ga »svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna« (Jn 14:17).
Ker se ta svet hitro premika proti alternativnim resničnostim, ne smemo pozabiti Jakobovih besed, da »Duh govori resnico in ne laže«. Zatorej govori o rečeh, kakor v resnici so, in o rečeh, kakor v resnici bodo; zatorej so nam bile te reči jasno pokazane za odrešitev naše duše.« (JakK 4:13)
Ko se odmaknemo od sveta in ovrednotimo svoje življenje, je zdaj čas, da premislimo, kaj moramo spremeniti. Veliko upanje lahko črpamo iz spoznanja, da je naš vzornik, Jezus Kristus, ponovno prevzel vodstvo. Ko je pred svojo smrtjo in vstajenjem deloval, da bi ljudem okrog sebe pomagal razumeti svojo božansko vlogo, jih je spomnil: »Da bi imeli mir v meni. Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni: jaz sem svet premagal.« (Jn 16:33) O njem pričujem v imenu Jezusa Kristusa, amen.