Eno v Kristusu
Moji dragi družabniki v Gospodovem delu, verjamem, da lahko naredimo veliko več in bi morali narediti več, da bomo sprejeli nove prijatelje v Cerkev.
Dober dan, moji dragi bratje in sestre! Kot rečemo v moji materni brazilski portugalščini: »Boa tarde!« Čutim se blagoslovljenega, da smo se zbrali na tej čudoviti generalni konferenci Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni pod vodstvom ljubega preroka, predsednika Russella M. Nelsona. Čudim se tej čudoviti priložnosti, ki jo ima vsak od nas, da poslušamo Gospodov glas po njegovih služabnikih na Zemlji v teh poslednjih dneh, v katerih živimo.
Moja domovina Brazilija ima zelo bogate naravne vire. Eden od njih je slovita reka Amazonka, ena največjih in najdaljših rek na svetu. Tvorita jo dve ločeni reki, Solimões in Negro. Zanimivo je, da reki tečeta skupaj veliko kilometrov, preden se vodi zlijeta v eno, zato ker imata zelo različen izvir, hitrost, temperaturo in kemijsko sestavo. Po nekaj kilometrih se vode končno premešajo in nastane reka, ki se razlikuje od njenih posameznih delov. Šele ko se ti deli združijo, postane Amazonka tako močna, da ko doseže Atlantski ocean, porine morsko vodo nazaj, tako da je sladko vodo še vedno mogoče najti veliko kilometrov daleč v oceanu.
Podobno kot reki Solimões in Negro tečeta skupaj, da nastane mogočna Amazonka, tako se Božji otroci iz različnih družbenih okolij, tradicij, kultur zberejo v obnovljeni Cerkvi Jezusa Kristusa in oblikujejo to čudovito skupnost svetih v Kristusu. Sčasoma se ob spodbudi, podpori in medsebojni ljubezni združimo, da nastane mogočna sila za dobro v svetu. Kot privrženci Jezusa Kristusa, ki tečemo kot eno v tej reki dobrote, bomo lahko temu žejnemu svetu priskrbeli »sladko vodo« evangelija.
Gospod je svoje preroke navdihnil, naj nas učijo, kako lahko drug drugega podpiramo in imamo radi, tako da lahko postanemo enotni v veri in namenu, ko sledimo Jezusu Kristusu. Novozavezni apostol Pavel je učil, da tisti, »ki ste bili krščeni v Kristusa, ste oblekli Kristusa, /…/ kajti vsi ste eden v Kristusu Jezusu«.1
Ko ob krstu obljubimo, da bomo sledili Odrešeniku, pred Očetom pričujemo, da smo voljni prevzeti ime Jezusa Kristusa.2 Ko si prizadevamo, da bi v življenju razvili njegove božanske lastnosti, se preko odkupne daritve Gospoda Kristusa spremenimo in naša ljubezen do vseh ljudi se seveda poglobi.3 Čutimo iskreno skrb za dobrobit in srečo vseh. Drug drugega vidimo kot brate in sestre, kot Božje otroke z božanskim poreklom, lastnostmi in potencialom. Želimo skrbeti drug za drugega in nositi bremena drug drugega.4
To je Pavel opisal kot dobrotljivost.5 Mormon, prerok iz Mormonove knjige, jo je opisal kot »čisto Kristusovo ljubezen«,6 ki je najčudovitejša, najplemenitejša in najmočnejša oblika ljubezni. Naš sedanji prerok, predsednik Russell M. Nelson, je nedavno opisal prikaz te čiste Kristusove ljubezni kot skrbno služenje, bolj osredotočen in svetejši pristop, ko ljubimo in skrbimo za druge posameznike tako, kot je to delal Odrešenik.7
Poglejmo si to načelo ljubezni in skrbi, kot je delal Odrešenik, v okviru spodbujanja, pomoči in podpiranja tistih, ki so nedavni spreobrnjenci, in tistih, ki začenjajo kazati zanimanje, da bi se udeležili bogoslužja.
Ko ti novi prijatelji pridejo iz sveta in sprejmejo evangelij Jezusa Kristusa, se priključijo njegovi Cerkvi, postanejo njegovi učenci, ponovno rojeni v njem.8 Za sabo pustijo svet, ki so ga dobro poznali, in se s trdnim namenom v srcu odločijo, da bodo sledili Jezusu Kristusu, se pridružili novi »reki«, kot je mogočna Amazonka – reka, ki je neustrašna sila dobrote in pravičnosti, ki teče v Božjo navzočnost. Apostol Peter jih je opisal kot »izvoljeni rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod, [izvoljeno] ljudstvo«9. Ko se ti novi prijatelji zlijejo s to novo in neznano reko, se morda na začetku počutijo malo izgubljene. Ti novi prijatelji se pomešajo v reko z edinstvenim izvirom, temperaturo in kemijsko sestavo – reko, ki ima svoje običaje, kulturo in besedišče. To novo življenje v Kristusu se jim morda zdi preveliko breme. Za trenutek pomislite, kako se počutijo, ko prvič slišijo izraze, kot so »družinski večer«, »škofov odbor za mlade«, »postna nedelja«, »krst za mrtve«, »trojna izdaja« in tako naprej.
Lahko je razumeti, zakaj se morda počutijo, kot da ne pripadajo. V takšnih situacijah se morda vprašajo: »Ali je tukaj prostor zame?« Ali sodim v Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni? Ali me Cerkev potrebuje? Bom našel nove prijatelje, ki mi bodo voljni pomagati in me podpirati?
Moji dragi prijatelji, v takšnih trenutkih moramo tisti med nami, ki smo na različnih točkah na našem potovanju učenca, podati toplo roko prijateljstva našim novim prijateljem, jih sprejeti, kakršni so, in jim pomagati, jih imeti radi in jih vključiti v svoje življenje. Vsi ti novi prijatelji so dragoceni Božji sinovi in hčere.10 Ne moremo si privoščiti, da bi izgubili celo enega samega od njih, zato ker jih, tako kot Amazonka, ki je odvisna od svojih pritokov, ki jo polnijo, potrebujemo prav tako, kot oni potrebujejo nas, da bomo postali mogočna sila za dobro v svetu.
Novi prijatelji s sabo prinesejo od Boga dane talente, navdušenje in dobroto. Njihovo navdušenje za evangelij je lahko nalezljivo in nam tako pomaga obnoviti naše pričevanje. Prinesejo tudi nove poglede našemu razumevanju življenja in evangelija.
Dolgo nas že učijo, kako lahko pomagamo svojim novim prijateljem, da se bodo počutili dobrodošle in ljubljene v obnovljeni Cerkvi Jezusa Kristusa. Potrebujejo tri stvari, da bodo vse življenje lahko ostali močni in zvesti:
Prvič, potrebujejo brate in sestre v Cerkvi, ki se iskreno zanimajo za njih, prave in zveste prijatelje, na katere se lahko nenehno obračajo, ki jih bodo spremljali in odgovarjali na njihova vprašanja. Kot člani bi morali biti vedno pozorni in iskati nove obraze, ko se udeležimo cerkvenih dejavnosti in sestankov, ne glede na odgovornosti, zadolžitve ali skrbi, ki jih morda imamo. Delamo lahko preproste stvari, da se bodo ti novi prijatelji počutili sprejete in dobrodošle v Cerkvi, kot na primer, da jih toplo pozdravimo, se jim iskreno nasmehnemo, se usedemo skupaj pri petju in čaščenju, jih predstavimo drugim članom in tako naprej. Ko odpremo svoje srce novim prijateljem na nekatere od teh načinov, delujemo v duhu skrbnega služenja. Če jim bomo skrbno služili, kot je delal Odrešenik, se ne bodo čutili kot »tujci v Cerkvi«. Čutili bodo, da lahko pripadajo in se spoprijateljijo in kar je najpomembnejše, zaradi naše iskrene skrbi bodo čutili Odrešenikovo ljubezen.
Drugič, novi prijatelji potrebujejo zadolžitev – priložnost za služenje drugim. Služenje je ena največjih genialnosti Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. To je postopek, ki nam okrepi vero. Vsak novi prijatelj si zasluži to priložnost. Škof in oddelčni svèt imata neposredno odgovornost, da kmalu po krstu ponudita zadolžitve, vendar nam kot članom nič ne preprečuje, da ne bi povabili svojih novih prijateljev, da bi nam pomagali služiti drugim neformalno ali pri dobrodelnih projektih.
Tretjič, nove prijatelje je potrebno »hraniti z dobro Božjo besedo«11. Ko z njimi beremo in se pogovarjamo o naukih, jim povemo ozadje zgodb in razlagamo težke besede, jim lahko pomagamo vzljubiti in spoznati svete spise. Lahko jih tudi naučimo, kako z rednim preučevanjem svetih spisov prejmejo osebno vodstvo. Poleg tega lahko svojim novim prijateljem v času izven rednih cerkvenih sestankov in dejavnosti pomagamo v njihovem domu in jih povabimo v svojega, ter jim tako pomagamo zliti se v mogočno reko skupnosti svetih.
Ko prepoznamo prilagoditve in spremembe, ki jih novi prijatelji sprejemajo, da bi kot naši bratje in sestre postali člani Božje družine, jim lahko povemo, kako smo mi premagali podobne izzive v življenju. Tako bodo vedeli, da niso sami in da jih bo Bog blagoslovil, ko bodo udejanjali vero v njegove obljube.12
Ko se reki Solimões in Negro zlijeta skupaj, postane Amazonka mogočna in močna. Podobno postane obnovljena Cerkev Jezusa Kristusa, ko se z novimi prijatelji resnično zlijemo, celo močnejša in trdnejša. Z mojo drago Rosano sva tako hvaležna vsem, ki so nama pred številnimi leti pomagali zliti se v to novo reko, ko sva v najini domovini Braziliji sprejela evangelij Jezusa Kristusa. Vsa ta leta so ti čudoviti ljudje resnično skrbeli za naju in nama pomagali vztrajati v pravičnosti. Tako hvaležna sva jim.
Preroki na zahodni polobli so dobro vedeli, kako obdržati nove prijatelje, da bodo zvesto tekli v to novo reko dobrote proti večnemu življenju. Moroni je, na primer, ker je videl naš čas in vedel, da se bomo soočili s podobnimi izzivi13, vključil nekaj teh pomembnih korakov v svoje zapise v Mormonovi knjigi:
»In potem ko so jih bili sprejeli h krstu in je nanje deloval Sveti Duh in jih očistil, so jih prišteli med ljudstvo v Kristusovi cerkvi; in njihova imena so zapisali, da bi se jih spomnili in jih hranili z dobro Božjo besedo, da bi jih ohranjali na pravi poti, da bi jih nenehno ohranjali pri molitvi, zanašajoč se zgolj na vrline Kristusa, ki je bil povzročitelj in dopolnitelj njihove vere.
In cerkev se je često sestajala, da so se postili in molili in da so drug z drugim govorili glede dobrobiti svojih duš.«14
Moji dragi družabniki v Gospodovem delu, verjamem, da lahko naredimo veliko več in bi morali narediti več, da bomo sprejeli nove prijatelje v Cerkev. Vabim vas, da premislimo, kaj lahko že naslednjo nedeljo naredimo, da jih bomo topleje sprejeli in jim bili v pomoč. Pazite, da vam vaše cerkvene zadolžitve ne bodo v napoto pri izrekanju dobrodošlice novim prijateljem na cerkvenih sestankih in dejavnostih. Navsezadnje so te duše dragocene v Božjih očeh in so veliko pomembnejše kot programi in dejavnosti. Če bomo za nove prijatelje skrbeli s srci, polnimi čiste ljubezni, kakor je skrbel Odrešenik, vam v njegovem imenu obljubljam, da nam bo pri naših prizadevanjih pomagal. Če tako kot Odrešenik delujemo kot zvesti skrbniki, bodo naši novi prijatelji imeli pomoč, ki jo potrebujejo, da bodo ostali močni, predani in zvesti do konca. Pridružili se nam bodo, ko bomo postali mogočno Božje ljudstvo, in nam bodo pomagali, da bomo svetu, ki obupno potrebuje blagoslove evangelija Jezusa Kristusa, prinesli sladko vodo. Ti Božji otroci bodo čutili, da niso več »tujci in priseljenci, temveč sodržavljani svetih in domačini pri Bogu«15. Obljubljam vam, da bodo prepoznali navzočnost Odrešenika, Jezusa Kristusa v njegovi Cerkvi. Še naprej bodo kot reka tekli z nami v vodnjak vsega dobrega, dokler jih ne bo Gospod Jezus Kristus sprejel za razprtimi rokami, in bodo slišali Očeta reči: »Imeli boste večno življenje.«16
Vabim vas, da si prizadevate za Gospodovo pomoč, da boste ljubili druge, kot on ljubi vas. Da bi vsi sledili Mormonovemu nasvetu: »Zatorej, moji ljubljeni bratje [in sestre], molite k Očetu z vso močjo svojega srca, da vas bo navdala ta ljubezen, ki jo je podelil vsem, ki resnično sledijo njegovemu Sinu, Jezusu Kristusu.«17 O teh resnicah pričujem v imenu Jezusa Kristusa, amen.